Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

V Pomoni so sadjarstvo nadgradili s turizmom

Čas branja: 3 min
21.08.2014  22:30
Janko Zupanec je novo poslovno priložnost našel v turizmu na podeželju, storitev na obrobju Rogaške Slatine med Bočem in Donačko goro ponuja na svoji turistični kmetiji Pomona. Začel je s sadjarstvom, z donosnejšim turizmom pa je ponudbo nadgradil.

Janko Zupanec je lani na obrobju Rogaške Slatine zasadil 2.750 hrušk viljamovk. Rastejo v 1,3 hektarja velikem novem sadovnjaku. »Zmogljivost tega sadovnjaka je do 50 ton hrušk na leto, a letošnja prva, deviška letina bo precej manjša - hrušk bo slaba desetina, najverjetneje med tremi in štirimi tonami,« pravi Janko Zupanec.

Zupanec-Janko-xx.1408643877.jpg.o.600px.jpg
»Na naši turistični kmetiji Pomona lahko gosti pokusijo tudi asimine, eksotični sadež Indijancev, ki po okusu spominja na banano in mango,« pravi Janko Zupanec (na sliki s partnerko Vesno).

Hruške predelajo v sok, marmelado in kompote

Vso količino letošnjih hrušk bodo na kmetiji sami predelali v sokove, marmelade, kompote in suho sadje, ki jih lahko bolje prodajo kot surove hruške. Pozneje, ko bo pridelek hrušk večji, pa ga bodo polovico poskušali prodati lokalnim trgovcem, polovico pa ga bodo še vedno sami predelali in prodali gostom na svoji kmetiji. Na vprašanje, ali bodo hruške poskušali prodati tudi lokalnim gostincem, Janko Zupanec odgovarja, da je to odvisno od količine pridelka.

Naložba v sadovnjak je stala skoraj 70 tisoč evrov. Del teh stroškov je sogovornik pokril s subvencijo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, del pa s prihranki.

Sadni vrt za potrebe gostov

Z denarjem, ki ga je dobil na občinskem razpisu, pa je lani blizu sadovnjaka viljamovk uredil tudi sadni vrt. V njem rastejo druge sorte hrušk, jabolka, marelice, češnje, nektarine, kakiji, jagodičevje, aronije in eksotične asimine. »Ta 15-centimetrski sadež je po okusu mešanica banane in manga, raste pa na meter visokem grmu,« pojasnjuje Zupanec. Dodaja, da so asimine gojili severnoameriški Indijanci, ki so jim pravili pawpaw. Mraz jim ne pride do živega, saj uspevajo tudi pri -30 stopinjah Celzija.

»Zasaditev sadnega vrta je pestra, da lahko gostom, ki obiščejo našo kmetijo, ponudimo sveže sadje od zgodnje pomladi do pozne jeseni, vse leto pa tudi sokove, marmelade in kompote,« pravi Zupanec.

Tržijo šest sob in dva apartmaja

V sklopu kmetije Pomona je tudi stara hiša Jankovega očeta in deda, zgrajena okoli leta 1880, ki so jo prenovili. Imajo tudi gospodarsko poslopje, ki so ga pred leti preuredili v zajtrkovalnico. Zraven so na novo zgradili še »hotelček« z dvema apartmajema in šestimi sobami, ki jih od začetka julija oddajajo gostom.

Da je sadjarstvo pri njih v ospredju, kažejo tudi tako, da so kmetijo poimenovali Pomona. To je bila boginja sadja in sadjarstva, pa tudi razvrata, saj se je »v nebesih sama ponujala bogovom in jim je nosila različne vrste sadja«, kot pravi Zupanec. Zato so vsako sobo poimenovali po enem sadežu - hruški, slivi, jabolku, nektarini, kutini, grozdju, marelici ... - in stene obarvali v barvi tega sadja. V hotelčku imajo manjši velnes s tremi savnami, masažno kadjo, manjšim fitnesom. Lani oktobra so ves objekt začeli graditi, dokončali pa so ga v sedmih mesecih.

V mesecu in pol, odkar apartmaja in sobe tržijo predvsem na portalu [www.boo­king.com] , so gostili Hrvate, Nizozemce, Avstrijce, Nemce, Italijane, Estonce, Latvijce, Madžare, Poljake, Slovake, Američane ... Te dni imajo goste iz Kazahstana, rezervacije pa iz Katarja in Rusije. Z odzivom gostov in zasedenostjo so zadovoljni, oboje je nad pričakovanji.

»Gostom se trudimo ustreči, da bi se med svojim bivanjem pri nas kar najbolje počutili, zadovoljni gosti pa se nam oddolžijo tako, da nam na Boo­king.com dajo visoko oceno, ki privablja nove goste,« pravi Zupanec.

Več denarja je v turizmu kot sadjarstvu

Pričakuje, da jim bo kmečki turizem prinesel več denarja kot prodaja hrušk, tudi ko bo letina boljša kot prvo leto. »Več zaslužka bo od prenočitev, samo od sadjarstva bi zelo klavrno živeli,« pojasnjuje. Po drugi strani pa računa tudi na sinergijske učinke med sadjarstvom in kmečkim turizmom: »Veliko tega, kar sami pridelamo in predelamo na kmetiji, lahko neposredno prodamo našim gostom po višji ceni, kot jo ima sveže sadje. Gre za sokove, marmelade, suho sadje, kompote ...«

Novost za goste

Če bodo posojila za omenjene investicije v sadovnjak in kmečki turizem vračali tako, kot načrtujejo, bi se v bližnji prihodnosti lotili še gradnje naravnega plavalnega ribnika. »S tem bi radi goste čim bolj razvajali v našem naravnem okolju,« dodaja Zupanec. Za postavitev plavalnega ribnika bi potrebovali še okoli 30 tisoč evrov, ocenjuje.

Najprej pa bo počakal, da se mu denar, ki ga je vložil v sadjarstvo, začne vračati. Že prej je več let imel sadovnjak hrušk, ki so slabo obrodile, ker so bile sadike slabe. Zato jih je lani zamenjal z boljšimi in čaka prvo letino hrušk viljamovk. »Še pred letom sem bil zaposlen, nazadnje v Strabagu, s kmetijstvom pa sem se ukvarjal ljubiteljsko. Ko sem izgubil službo, pa je prepletanje kmetijstva in turizma postalo moja glavna dejavnost,« dodaja Janko Zupanec. Upa, da bodo s turizmom in sadjarstvom zaslužili dovolj za preživetje in vračanje posojil. Veseli pa ga, da jim prvi goste obljubljajo, da jih bodo še obiskali.

Lepa narava in butična, a kakovostna ponudba

Turistična Rogaška Slatina je po njegovem mnenju magnet za domače in tuje goste, ki se radi vračajo. Nekateri si želijo drugačno izkušnjo od bivanja v velikem hotelu, kar je priložnost za nove zasebne ponudnike, kot je sam. »Naše prednosti so v naravnem okolju, manjših in butičnih namestitvah, v pristni, doma pridelani hrani in bolj osebnem stiku z gostom, skratka v kmečkem turizmu na visoki ravni,« je prepričan sogovornik. Njegova kmetija je med Bočem in Donačko goro, sprehodi po naravi in kolesarske poti so pri roki. Blizu ni le Rogaška Slatina, temveč tudi Rogatec, ki je prav tako zanimiv za goste.

Turisticna-kmetija-Pomona-02-xx.1408643879.jpg.o.600px.jpg

Turisticna-kmetija-Pomona-04-xx.1408643880.jpg.o.600px.jpg

Turisticna-kmetija-Pomona-05-xx.1408643881.jpg.o.600px.jpg

Turisticna-kmetija-Pomona-03-xx.1408643882.jpg.o.600px.jpg

Turisticna-kmetija-Pomona-xx.1408643884.jpg.o.600px.jpg

Projekt Agrobiznis, ki smo ga s Tušem začeli spomladi in v katerem smo odkrivali manjše ambiciozne podjetnike v kmetijstvu, ki želijo svoj posel povečati in prodreti na trgovske police, bomo na Financah nadaljevali. Projekt razvijamo in nadgrajujemo, tokrat pa predstavljamo novega kandidata - sadjarsko in turistično kmetijo Pomona, ki jo na obrobju Rogaške Slatine vodi Janko Zupanec.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...