Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

Pukšičevi tržijo vložnine pod svojo in trgovsko znamko

Čas branja: 4 min
09.12.2014  18:00
Za najzahtevnejše kupce pa pripravljajo tudi ozimnico po naročilu

Zvonko Pukšič na biokmetiji Zel v Jastrebcih pri Kogu v Prlekiji ekološko prideluje zelenjavo. Vlaga jo in pod lastno znamko Zel prodaja v Mercatorju, Tušu, v 30 ekotrgovinah ter po šolah in vrtcih. Tri ekovložnine pripravlja tudi za Tuševo trgovsko znamko Slovenske dobrote, dve pa za Mercatorjevo znamko M-Bio.

Ekološko kmetujejo že 16. leto. Zelenjavo pridelujejo po kombinaciji miroljubnega kmetijstva in biodinamike. »Za ekološko kmetovanje sem se odločil, ko sem po obširnem raziskovanju spoznal, da hrana, pridelana z uporabo kemikalij, ni stoodstotno varna. Kot odgovoren človek pa nisem želel prodajati hrane, ki lahko pomeni tveganje za zdravje,« pravi Zvonko Pukšič.

Plusi in minusi dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Zelje in repo kisajo in prodajajo pod Mercatorjevo trgovsko znamko M-Bio, preostalo zelenjavo vložijo. Dejavnost imajo organizirano po zakonu o kmetijstvu kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Slabost te organizacijske oblike so količinske omejitve proizvodnje, kar zaradi ekonomije obsega pomeni višje proizvodne cene. Prednost pa je višja kakovost izdelkov, ki jo omogočata pridelava in predelava na sami kmetiji. Zato zelenjavo lahko vložijo takoj po obiranju, da ohranijo kar najvišjo kakovost in izpolnijo pričakovanja najzahtevnejših kupcev, pravi Pukšič.

Od ekotržnic do trgovskih verig

Od leta 2001 ekovložnine prodajajo pod svojo znamko Zel. Takrat je Pukšič verjel, da je za zdravje dovolj zdrava hrana. Zato so s to znamko kupcem želeli sporočiti, naj kupujejo ekološka živila, če želijo biti zdravi. Najprej so s prodajo poskusili na ekoloških tržnicah v Mariboru in Ljubljani. Vendar se je izkazalo, da vložnine za tržnice niso najprimernejše zaradi teže in lomljivosti. Pa tudi oddaljenost kmetije je bila prevelika za reden obisk tržnic. Zato so izdelke že isto leto začeli prodajati v ekotrgovinah in Mercatorju, od leta 2006 še v Tušu. Z odkupnimi cenami trgovcev so zadovoljni. »Sprejeli so našo odkupno ceno, ki ni pretirano visoka, ker smo edini ponudnik domače vložene ekozelenjave, ker nimamo zelo velikih količin in ker raste povpraševanje po slovenskih ekoživilih,« pravi sogovornik.

Tuševe Slovenske dobrote so priložnost

Del vložnin pripravljajo tudi za Tuševo trgovsko znamko Slovenske dobrote. Tako imajo manj dela s prodajo in promocijo, Tušev projekt se jim zdi zanimiv, zato v okviru Slovenskih dobrot prodajajo svoje kisle kumarice, rdečo peso in mešano solato.

»Razmišljam, da bi ponudbo povečal z odkupom kumaric in paprike, ki jih sami malo pridelamo, od drugih ekoloških kmetij. Mi bi jih vložili in spravili na trgovske police,« razkriva sogovornik. Manjše ekokmetije se teže prebijejo na trg, zato jim želi pri tem pomagati.

Novo spoznanje, nova znamka

Svoje ekološke vložnine so, kot rečeno, začeli tržiti pod svojo znamko Zel, s katero so ljudem priporočali ekološko hrano, da bodo zdravi. V letih raziskovanj je Zvonko Pukšič ugotovil, da je za zdravje enako kot hrana pomembno tudi, kako razmišljamo in kaj v življenju pričakujemo. »Med strankami smo imeli družine, ki so kupovale izključno ekološka živila, ker jih je bilo strah, da bodo zboleli; a pod vplivom strahu so se osredotočali na bolezen namesto na zdravje,« pravi.

puksic-zvonko2-ih.1418141416.jpg.c.600px.jpg
Ker večina nima pojma, kje zraste njihova hrana, vidimo v pripravi ozimnice po naročilu dodano vrednost, saj bodo naši kupci lahko svoji hrani sledili od njive do krožnika, pravi Zvonko Pukšič, ekokmet.

Prepričan je, da pesimizem pripelje do negativnih izkušenj, optimizem pa do pozitivnih. »Z novo znamko Moja biodežela želimo ljudem ponuditi več. Ker večina nima pojma, kje zraste njihova hrana, vidimo v pripravi ozimnice po naročilu dodano vrednost, saj bodo naši kupci lahko svoji hrani sledili od njive do krožnika,« pojasnjuje Pukšič.

Ozimnica po naročilu

Priprava ozimnice po načelih partnerskega kmetovanja bo kupcem prinesla tudi stik z naravo. Veliko ljudi je izgubilo stik z naravo in tudi s sabo. Zavedanje, da smo delček narave, nam lahko pomaga k precej višji kakovosti življenja, verjame sogovornik. Hkrati želi svojim kupcem sporočiti, da so sami najpomembnejši in da jim je narava podarila moči, da dosežejo, kar si v življenju želijo. Zato z novejšo znamko Moja biodežela poleg zdrave hrane poudarjajo še pomen zdrave - pozitivne naravnanosti. »Verjemite v obilje, ne v pomanjkanje; osredotočite se na zdravje, ne bolezen; prednost dajte optimizmu, ne pesimizmu,« našteva.

Privoščite si nekaj več

Ozimnico po naročilu Pukšičevi pripravljajo za vsako družino posebej in to bodo zapisali tudi na embalažo. »S takšnim pristopom želimo ljudem povedati, da si lahko privoščijo nekaj več, kar ni nujno boljši avto ali dražja oblačila. Lahko je tudi zdrava hrana z dodano vrednostjo,« pojasnjuje Zvonko Pukšič. Današnja tehnologija omogoča, da lahko otroci družin, ki pri njih naročijo ozimnico, po spletu ali prek e-novičk spremljajo, kako pridelujejo zelenjavo in kako nastane ozimnica. »Starši tako otrokom dajo dober zgled za zdravo življenje, poleg tega jih naučijo, da se je v življenju treba včasih tudi nagraditi. Sam sebe, za lasten trud in pravilne odločitve v življenju. S tem hkrati otrokom sporočajo, da si lahko privoščijo najkakovostnejše izdelke tudi pri hrani, ne pa, da verjamejo, da si zdravih in bolj kakovostnih živil ne morejo privoščiti,« dodaja.

Pridelke in prihodke povečujejo

Prodaja in prihodki jim iz leta v leto rastejo, a počasi. Hitrega preboja niso naredili, ker niso povečevali površin in s tem pridelka. »Poleg dela na kmetiji sem dosti denarja in energije vlagal v lastno izobraževanje, denimo o podjetništvu, psihologiji in drugih stvareh, ki me zanimajo, saj me je to izpolnjevalo bolj kot povečanje obsega pridelave,« pravi sogovornik.

A to ne pomeni, da v prihodnje ne bodo povečali obdelovalnih površin. »Te možnosti vedno obstajajo in tudi možnih poti je več. Od dokupa biozelenjave s preostalih ekoloških kmetij do povečanja lastnih površin. Samo odločitev je potrebna,« dodaja sogovornik.

Uspeha ne vidi samo v vrtoglavih prihodkih in večmestni številki na računu. Vidi ga v osebnostni rasti in doseganju zadovoljstva v življenju. V odkrivanju lastnega poslanstva in v harmoniji na vseh področjih življenja. Tudi v zavestni uporabi svojih notranjih moči, ki nam jih je narava podarila zato, da bi jih uporabili sebi in drugim ljudem v prid, za konec pravi Zvonko Pukšič.

Izbor Agrobiznis ima svoj portal

Na Financah začenjamo drugo sezono izbora Agrobiznis, s katerim spodbujamo inovativnost in podjetništvo tudi na področju prehranske samooskrbe.

Iščemo za zdaj še majhne pridelovalce in predelovalce lokalnih živil in pijač, ki imajo možnost za rast in prodor na trgovske police. Pisali bomo tudi o inovativnih tehnologijah pridelave in novih poslovnih modelih, ki lahko pripeljejo do večje samooskrbe.

Zgodbe o njih boste ob petkih brali v Financah in na novem portalu (www.agrobiznis.si), ki prinaša več novic o kmetijstvu.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...