Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

Aleksij Mavrič v Brdih organizira odkup češenj

Čas branja: 3 min
23.12.2014  22:30
Prvo leto bi jih rad odkupil vsaj 40 ton in prodal trgovcem

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Aleksij Mavrič dodaj
Spar dodaj
Tuš dodaj
Mercator dodaj

Aleksij Mavrič v Kojskem v Goriških brdih pridela od deset do 12 ton češenj na leto. Uresničevati začenja idejo, da bi povezal vse briške pridelovalce češenj in jim ponudil organiziran odkup, češnje pa dobavljal trgovskim verigam. Prihodnje leto bi rad začel z vsaj 40 pridelovalci. Za sortirni in pakirni stroj ter obratna sredstva v prvem letu potrebuje dobrih 300 tisoč evrov in išče vlagatelja.

Češnje pri Mavričevih rastejo na 1.027 drevesih, med katerimi jih je 450 v polni rodnosti. Opuščajo stare sadovnjake, kjer so drevesa zelo visoka, obiranje pa je nedonosno. Iz leta v leto povečujejo nove sadovnjake, posadijo pa od dvesto do tristo novih dreves, ko dokupijo zemljo.

mavric-aleksij13-ih.1419358572.jpg.c.600px.jpg
V petih letih bi rad od kmetov odkupoval sto ton briških češenj na leto, marelic pa manj. Aleksij Mavrič, sadjar iz Kojskega v Goriških brdih Foto: Irena Herak

Trži briške hrustavke

 

Češnje pod znamko Briška hrustavka prodajajo Sparu in šolam. Prihodnje leto bodo šesto leto dobavljali Sparu, ki jim je lani odkupil celotno letino. Za vse poskrbimo sami - od pridelave do prodaje in dobav, pravi Aleksij Mavrič.

Prodajo svežih češenj nadgrajuje s predelavo - češnje, marelice, slive in kakije suši, dela češnjev liker in vino. Pod znamko Pijana češnja jih pripravljajo za čokoladnico, kjer delajo pralineje.

Po štirih letih sanj o novem projektu ga bo Aleksij Mavrič prihodnje leto začel uresničevati. Češnje bi odkupil od vseh pridelovalcev v Goriških brdih in na Goriškem, pozneje pa tudi iz drugih delov Slovenije. Poleg zajamčenega organiziranega odkupa bi poskrbel še za prodajo trgovskim verigam. Najprej za češnje, nato še za marelice, ker v naši mikro­klimi to sadje najbolje uspeva.

 

V Brdih češnje rastejo na 120 hektarjih, nasade pa povečujejo

 

V Brdih je okoli 120 hektarjev češnjevih nasadov. Na enem hektarju jih pridelajo približno osem ton, kar pomeni 960 ton briških češenj na leto. »Pridelovalcem bi jamčil za organiziran odkup, ceno pa bi določili glede na kakovost,« pravi Mavrič, ki se želi tako izogniti ulični prodaji in prodaji na tržnicah, kjer ni mogoče preveriti porekla.

 

Čez tri leta še odkup marelic

 

Čez tri leta bo v Brdih zraslo vsaj 50 ton marelic na leto, saj zadnja leta povečujejo sadovnjake. Pri marelicah je hektarski donos še večji kot pri češnjah, nove sorte drevesa hitro rastejo in v četrtem letu dosežejo polno rodnost. Mavričevi jih pridelujejo na hektarju. »V Brdih je veliko možnosti za povečanje samooskrbe s sadjem,« pravi Mavrič.

briske-cesnje-xx.1419358573.jpg.c.600px.jpg
Foto: Osebni Arhiv

Potrebuje 300 tisoč evrov

 

Za sortiranje in pakiranje potrebuje stroja, ki skupaj z obratnimi sredstvi, saj bo Mavrič češnje takoj plačal, za prvo leto staneta od 300 do 350 tisoč evrov. Stroja bosta računalniško vodena, da bo zagotovljena sledljivost in da bodo kmetje takoj izvedeli, koliko češenj in kakšne kakovosti so oddali. V Goriških brdih je okoli 150 pridelovalcev češenj, ki pozdravljajo idejo o organiziranem odkupu. »Jamčil jim bom pošteno ceno, da jim bo še kaj ostalo za razvoj in povečevanje nasadov,« trdi Mavrič.

Zamislil si je pogodbeni odkup za 20 do 30 let, kar bi več mladih spodbudilo v donosno pridelavo češenj in marelic. Tako bi lažje ohranjali delovna mesta na kmetijah in odpirali nova. Večina kmetij je majhnih, pridelava pa je donosna že na dveh hektarjih, dodaja sogovornik. Iz enega vira želi oskrbovati trgovske verige s kakovostnim lokalnim sadjem.

Več kot 25 članov Združenja sadjarjev Brda se za njegov projekt že ogreva. »Prihodnje leto bi rad odkupil in trgovskim verigam prodal od 40 do 50 ton češenj, poleg Spara še v Tuš in Mercator,« napoveduje Aleksij Mavrič. Zimo in pomlad želi izkoristiti za sklepanje prvih pogodb s pridelovalci, da bo poleti čas za obiranje, pakiranje in dobave. »Delo s sadjem je zahtevno, saj se je treba hitro odzvati na trg,« dodaja.

Letos je imel povprečno letino, vseh 9,5 tone češenj je prodal Sparu. Odkup in prodajo svežih češenj in marelic želi nadgraditi s sušenim sadjem, saj že ima eno največjih kondenzacijskih sušilnic sadja. »V petih letih bi rad od kmetov odkupil sto ton češenj na leto, marelic pa manj,« za konec pravi Aleksij Mavrič.

Izbor Agrobiznis ima svoj portal

• Na Financah začenjamo drugo sezono izbora Agrobiznis, s katerim spodbujamo inovativnost in podjetništvo tudi na področju prehranske samooskrbe.

• Iščemo za zdaj še male pridelovalce in predelovalce lokalnih živil in pijač, ki imajo možnost za rast in prodor na trgovske police. Pisali bomo tudi o inovativnih tehnologijah pridelave in novih poslovnih modelih, ki lahko pripeljejo do večje samooskrbe.

• Zgodbe o njih boste ob petkih brali v Financah in na novem portalu ([www.agrobiznis.si]), ki prinaša več novic o kmetijstvu.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...