Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

S penečo medico navdušil tudi Francoze

Čas branja: 4 min
15.01.2015  22:30
Čebelar Marko Cesar penečo medico prodaja v butičnih prodajalnah, prve steklenice pa je že poslal v Ukrajino in Rusijo

Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru čebelari že 14 let, zadnja tri leta pa je čebelarjenje njegov poklic in glavni vir dohodka. Eden najbolj prepoznavnih Cesarjevih izdelkov je peneča medica, slovenska medena posebnost v svetovnem merilu, s katero si ob prodaji v butičnih trgovinah s slovenskimi izdelki počasi utira pot tudi na ukrajinski in ruski trg. S penečo medico mu je na domačem dvorišču uspelo navdušiti tudi Francoze, ki so njegovi ciljni gostje pri razvoju čebelarskega turizma.

cesar-3.1421347113.jpg.o.600px.jpg
Marko Cesar vsako leto naredi od dva do tri tisoč steklenic peneče medice.

»Če bi upoštevali vse delovne ure in stroške, bi moral kozarec kakovostnega slovenskega medu stati najmanj 20 evrov. Ker pa ni tako, je jasno, da je dodano vrednost treba iskati drugje,« pravi Cesar o tem, kaj je pripomoglo k nastanku ideje o pridelavi peneče medice in še 40 drugih medenih izdelkov.

Z lastno blagovno znamko na trgovske police

Ponuja jih v prodajalni na domačem dvorišču in v specializiranih trgovinah s slovenskimi kulinaričnimi izdelki v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti, Celju, Velenju in na Bledu. »Lepo je, da te kupci obiščejo na domu, a če želiš prodreti širše, prodati več in postati bolj prepoznaven, moraš s svojimi izdelki priti tudi na trgov­ske police,« meni Cesar. Za uspeh na trgu je treba veliko pozornosti namenjati razvoju lastne blagovne znamke, s katero si bolj prepoznan med kupci in bolj zanimiv za trgovce.

Tretjino prihodkov za trženje

»Prva tri leta so v prodaji najtežja, zato sem kar tretjino letnih prihodkov porabil za promocijo. Dokler te ljudje ne poznajo, ni mogoče pričakovati, da bodo kupovali tvoje izdelke. Na sejmih, po trgovinah in različnih prireditvah moraš z degustacijami kupcem približati svoj izdelek,« ugotavlja. Cesarju je do večje prepoznavnosti pomagala prav peneča medica, s katero je na pokušnjah zbudil veliko zanimanja.

Kupci so dobro sprejeli tudi med, obogaten s cimetom, ingverjem, čokolado, lešniki, borovnicami, suhim sadjem, oreški in bučnimi semeni. Ponuja tudi cvetni prah, propolis in matični mleček. Še pred tremi leti je medene izdelke prodajal v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, potem pa se je odločil za samostojno podjetniško pot, saj je lahko v okviru dopolnilne dejavnosti tržil zgolj primarne izdelke, kot so med, cvetni prah, propolis v prahu, matični mleček in vosek.

Za predelavo medu je odprl podjetje

Za prodajo izdelkov iz oplemenitenega medu, denimo medu z dodatki ali medenih pijač, je moral registrirati predelavo medu in odpreti podjetje. »Tudi poslovanje je lažje, saj imaš boljši pregled. Kot samostojni podjetnik kljub večjim prispevkom in višjim začetnim stroškom laže prideš do trgovcev, vrtcev in osnovnih šol,« razlaga. Oskrbuje šest mariborskih in okoliških vrtcev in osnovnih šol ter eno ljubljansko. Do sodelovanja z javnimi zavodi mu je pomagal tudi certifikat za slovenski med z zaščiteno geografsko označbo.

Bolj zapletena tehnologija kot pri penini iz grozdja

Peneča medica po Cesarjevih besedah je za čebelarja, ki dela medene pijače, vrhunec. Na leto napolni od dva do tri tisoč steklenic peneče medice, ki jih vsaj dve leti zori v kleti. Nato odstrani kvasovke, doda ekspedicijski liker na osnovi medu in steklenice zapre s plutovinastim zamaškom.

Prvo leto je Marko Cesar zgolj eksperimentiral. Tehnologija pridelave je podobna kot pri penini iz grozdja, a ima svoje posebnosti. Za penino je najboljši kostanjev, lipov in cvetlični med. S čebelarji iz sekcije pridelovalcev medenih pijač pri Čebelarski zvezi društev Maribor so prvo steklenico peneče medice pridelali pred desetimi leti. Do leta 2007 so ji pravili medena penina, ko so ime na zahtevo vinarske inšpekcije spremenili v penečo medico. Hkrati so v društvu pridelovalcev medenih pijač, ki mu predseduje Cesar, sprejeli pravilnik z natančnimi merili o vsebnosti alkohola, sladkorja in največje dovoljene količine žvepla. »S strogimi merili lahko obdržimo kakovost,« je prepričan Cesar, ki v okviru društva vsako leto organizira strokovno ocenjevanje medenih pijač.

Nov prodajni kanal so poroke

Ker domači kupci penino dojemajo kot pijačo za posebne priložnosti, največ peneče medice proda med novoletnimi prazniki. Da bi je več prodal tudi v drugih letnih časih, sodeluje z eno od mariborskih poročnih agencij. Na porokah, ki jih pripravlja ta agencija, nazdravijo s penečo medico.

Pred letom in pol se je Cesar udeležil svetovnega čebelarskega kongresa v Kijevu, kjer je predsednikom čebelarskih društev z vsega sveta predstavil penečo medico. »Ob kozarčku peneče medice so mi priznali, da prvič pijejo penino iz medu in da jim je zelo všeč. Velika potrditev je že to, da smo jo razvili med prvimi,« pripoveduje Cesar.

S patentom lahko zaščiti le medico, ne penine

A možnosti, da bi pridelavo peneče medice zaščitili s patentom, ne vidi. Tehnologije ne morejo zaščiti, saj gre za tradicionalno šampanjsko metodo. Lahko bi zaščitil svojo medico, a to bi bilo drago - okrog 30 tisoč evrov, s tem da je zaščito vsakih pet let treba obnoviti.

cesar-1.1421347114.jpg.o.600px.jpg
Čebelar Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je dodano vrednost slovenskega medu našel v izdelavi medenih pijač in čebelarskem turizmu.

»Pametneje je graditi svojo blagovno znamko,« sklene Cesar. Ob obisku čebelarskih sejmov in predstavitev v tujini je največje zanimanje za penečo medico opazil v Rusiji in Ukrajini, kamor je že izvozil prve po­šiljke steklenic.

Več medu dobi čebelar, ki panje prevaža

Cesar čebelari z nekaj manj kot sto panji, ki jih v času medenja prevaža z ene lokacije na drugo. Ob prvem spomladanskem cvetenju čebele zapelje na travnike na obronkih Pohorja, nato na pašo akacije in oljne ogrščice na Goričko, na koncu, ob cvetenju kostanja in hoje, pa še na gozdno pašo na Pohorje. Ob dobri letini iz vsakega panja iztoči od 50 do 60 kilogramov medu.

Čebelarji so odvisni od narave, zadnji dve leti sta bili katastrofalni. »Čebelarji, ki prevažamo panje, še vedno iztržimo več od tistih, ki imajo panje ves čas na enem mestu,« priznava. Medu ne točijo enkrat ali dvakrat, temveč povprečno od petkrat do sedemkrat.

Dodatno zasluži s čebelarskim turizmom

Da bi čim bolj zmanjšal tveganje slabe letine in si zagotovil dodaten vir dohodka, je pred dvema letoma začel sodelovati z mariborsko turistično agencijo Aritours, ki je specializirana za čebelarski turizem. Na leto poleg različnih društev, otrok iz okoliških vrtcev in osnovnih šol tako sprejme tudi od šest do osem avtobusov tujih turistov, med katerimi prevladujejo Francozi, Španci, Avstrijci in Nemci.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...