Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

Zamrznjene štruklje želijo prodati tudi v Avstrijo

Čas branja: 4 min
25.01.2015  22:30
To je zgodba o Miru Cerkovniku, ki je s kakovostnimi zamrznjenimi štruklji, zavitki in narastki po ceni premagal tuje tekmece

cerkovnik-miro-xx.1422211852.jpg.o.600px.jpg
Največ prodamo zamrznjenih štrukljev s skutnim, orehovim in zelenjavnim nadevom, kupce pa smo prepričali s kakovostjo in dobrim okusom, ki jih spomni na mamino ali babičino kuhinjo. Miro Cerkovnik, direktor in solastnik podjetij Fine Culinar in Consult Commerce

V podjetju Fine Culinar, ki ga imata Miro Cerkovnik in njegov žena, na leto naredijo okoli 230 ton 20 vrst zamrznjenih štrukljev, zavitkov, palačink, kanelonov, musak in narastkov. Prodajajo jih prek sestrskega podjetja Consult Commerce. Lani so dosegli 12-odstotno rast prodaje, letos načrtujejo do deset­odstotno.Njihovo vodilo je priprava zamrznjenih jedi po tradicionalnih receptih za hitro pripravo in uporabo. Prisegajo na kakovostne lokalne sestavine in tradicionalne okuse jedi, za katere gospodinje nimajo časa, da bi se jih lotile same. Kljub hudi konkurenci jim uspeva z višjo ceno.

Letalski tehnik na čelu rastočega živilskega podjetja

Podjetji s takrat 23 zaposlenimi sta z ženo leta 2012 kupila od škofjeloškega podjetnika Iva Berčiča. Zdaj imata 30 zaposlenih in večjo ponudbo. »Najpomembnejši so štruklji z različnimi testi in nadevi, ki jih ročno delamo po tradicionalnih receptih in brez konzervansov,« pravi Cerkovnik, po poklicu letalski tehnik. Štruklje skuhajo, hitro ohladijo in zamrznejo pri minus 40 stopinjah Celzija. Pred kosilom jih je treba le pogreti.Največ povpraševanja je po štrukljih s skutnim, orehovim in zelenjavnim nadevom. Pripravljeni so nevtralno, tako da so lahko samostojna jed, priloga ali sladica. Vse bolj priljubljeni so štruklji iz ajdove moke s skutnim ali orehovim nadevom. »V sodelovanju s Tušem in Mlinarstvom Rangus smo za Tuševo trgovsko znamko Slovenske dobrote razvili štruklje iz tatarske ajde, ki je pridelana ekološko, odlikuje pa se po večji hranljivosti in veliki vsebnosti antioksidantov,« pravi Cerkovnik. Poudarja, da so edini proizvajalec zamrznjenih jedi iz ajde, ki je glavna sestavina testa, in ne zgolj posip.

Največ prodajo štrukljev z različnimi testi in nadevi

Štruklji pomenijo polovico njihove proizvodnje, preostalo so zavitki iz vlečenega testa, palačinke, ki jih zaposlene pečejo v osmih ponvah hkrati, prosena pogača in drugi narastki v obliki gastronomskih plošč za restavracije, samopostrež­no prehrano, vrtce in šole. V trgovskih centrih se dobro prodaja tudi rižev narastek. Delajo še razne zelenjavne in mesne sestavljanke, tudi musako z blitvo, lazanje in zelenjavne narastke.»Delamo pozabljene jedi, kupce pa privabljamo s kakovostjo in nostalgijo po okusu iz mladosti,« opaža Cerkovnik. Delajo tudi ajdove krape z več nadevi. Iz krompirjevega testa delajo žepke z raznimi nadevi, idrijske žlikrofe, svaljke. V ponudbi imajo tudi torteline. V šolah in vrtcih njihove izdelke radi naročajo, ker niso presladki in nimajo konzervansov.

Kupci so javni zavodi, trgovske verige in gostinci

Ob nakupu obeh podjetij - Fine Culinar je proizvodno, Consult Commerce pa prodajno - so bile prodajne poti že utečene. Pol prodajo javnim zavodom prek razpisov, četrtino trgovskim verigam, četrtino pa gostincem, hotelirjem in manjšim zasebnim trgovcem.Predlanskim je Fine Culinar imel 638 tisoč evrov celotnih prihodkov, Consult Commerce pa 1,44 milijona evrov. Lani so prodajo povečali za 12 odstotkov, kar je velik uspeh, saj so tuji tekmeci vse bolj dejavni na našem trgu. »Vsak gostinec, ki je naš kupec, lahko gostom reče, da ima domače štruklje in zavitke, in se lahko zanese, da bo vedno ponudil enak okus in kakovost,« zatrjuje Cerkovnik, ki letos načrtuje do desetodstotno rast prodaje. Večje ne, ker je težje ohranjati kakovost.

Za slovenske štruklje želi navdušiti avstrijske Korošce

Nov izziv je našel v prodoru na avstrijsko Koroško. »Proučujem možnosti, kako bi Avstrijce prepričal, da preizkusijo naše jedi s slovenskim okusom, ne da bi recept prilagajal njihovim navadam, saj je naše poslanstvo v ohranjanju tradicionalne slovenske kulinarike,« razlaga.Zamrznjene jedi tržijo pod dvema lastnima blagovnima znamkama - Kraljestvo štrukljev ter Dobro in zdravo. Z zadnjo znamko prodirajo zlasti v javne zavode, in ker ima širši pomen od prve, bo v prihodnje v osredju.Možnosti vidijo tudi za povečanje dobav vrtcem, šolam in drugim javnim zavodom. »A ovira so razpisi, ki dobavitelje mečejo v en koš, ne razlikujejo kakovostnih od slabših, ker je v ospredju le najnižja cena,« dodaja Cerkovnik.Čeprav je kupil utečeno proizvodnjo z dobavami različnim kupcem, skok v živilsko industrijo ni bil čisto brez težav. Najprej je prodal vozni park in dobave prepustil večjemu podjetju. A ker partnerstvo ni zaživelo tako, kot je hotel, so sodelovanje pretrgali in zdaj sami skrbijo tudi za dobavo.

V dveh letih 20 novih izdelkov

V dveh letih so razvili okoli 20 novih izdelkov. Pri tem sodelujejo z vrhunskimi slovenskimi kulinariki in gostinci, ki dajejo predloge za nove jedi. Ohranjajo lokalne dobavitelje, a so izbirčni, ker vztrajajo pri kakovostnih surovinah. Tudi obvladovanje proizvodnje tako raznolikih izdelkov ni mačji kašelj. Ob tem sogovornik pohvali vodjo proizvodnje, ki načrtovanje proizvodnje dobro opravlja. Jeseni delajo štruklje z bučnim nadevom, spomladi jedi s šparglji ...

Nova hladilnica

Med letošnjimi izzivi Miro Cerkovnik omenja prodor na avstrijsko Koroško, okoli 30 tisoč evrov vredno naložbo v hladilnico, rast prodaje stalnim kupcem in iskanje novih. Pri oglaševanju sogovornik vidi še veliko dela, saj želijo povečati svojo prepoznavnost in osvojiti nove kupce. »Moj cilj je še utrditi partnerski odnos z dobavitelji, kupci in zaposlenimi, s katerimi preživimo več kot tretjino časa,« pripoveduje.S plačili nima posebnih težav. Dobavitelje poplača v 30 dneh. »Najboljši kupec je tisti, ki ti plača po optimalni ceni v razumnem roku 45 dni; takemu kupcu pravim partner,« poudarja. Največja težava se mu zdi to, da trgovci zahtevajo daljše plačilne roke, a se jih ne držijo, čeprav so jih sami postavili.

Po duši komercialist še ljubi letalstvo

Miro Cerkovnik ima veliko energije in uživa v vsakršnem delu. Preden se iz domačega Tržiča pripelje v vas Dorfarje pri Škofji Loki, je za njim že več ur dela v ženini slaščičarski delavnici. Še vedno rad krasi torte in pecivo. Enako spreten je na direktorskem stolu kot v kuhinji ali pri čiščenju. Je deloholik, ki mu zadoščajo štiri ure spanja. Po duši je komercialist, še vedno pa ima rad letalstvo, kjer je delal 30 let kot letalski tehnik pri Adrii Airways. Najbolj uživa v uresničevanju ideje, da lahko Slovenci, če kupujemo in prodajamo drug drugemu, preživimo in se razvijamo. »Spoštujmo, kar je slovensko, saj je v tem naša prihodnost,« še poudarja.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...