Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

Savinjska hmeljarja raseta z ameriškimi pivovarji

Čas branja: 3 min
11.02.2015  22:30
Osupljivo rast malih pivovarn v ZDA sta savinjska hmeljarja Alojz Rojnik in Januš Jan prepoznala kot svojo poslovno priložnost in jo zgrabila

Obveščaj me o novih člankih:  

Alojz Rojnik in Januš Jan sta soseda iz vasi v bližini Šempetra. Štajersko zlato je slovenski prevod za sty­rian gold, ime sorte hmelja, s katero sta navdušila kupce v ZDA. Njun prvi kupec je nekdanji borznik iz Chicaga. Hmeljarja dodajata nove sorte hmelja sadnega okusa, ki jih razvijajo na hmeljarskem inštitutu v Žalcu.

rojnik-alojz-xx.1423688275.jpg.n.600px.jpg
Ameriške male pivovarne za enoto proizvedenega piva porabijo desetkrat več hmelja od tradicionalnih industrijskih pivovarn, pravi Alojz Rojnik.

Savinjčan Alojz Rojnik na 30 hektarjih pridela od 60 do 70 ton hmelja na leto, njegov sosed Januš Jan pridela prav tako okoli 60 ton hmelja na leto. Pred kratkim sta se vrnila s službene poti v Združene države Amerike, kamor sta prodala prvi zabojnik oziroma okoli deset ton svojega hmelja.

Ameriške »male« pivovarne so hit in ni jih brez zelo veliko dobrega hmelja

»Hitro rastoča industrija malih pivovarn v ZDA išče izključno kakovosten hmelj in na enoto proizvedenega piva ga porabijo okoli desetkrat več od tradicionalnih industrijskih pivovarn,« pravi Rojnik in poudarja, da so ZDA ob zdajšnjem tempu rasti števila ter velikosti malih in družinskih pivovarn zlata jama za slovenske hmeljarje.

Ameriško združenje pivovarjev je decembra zapisalo, da je bilo novembra v ZDA več kot 3.200 malih in družinskih pivovarn (craft breweries). Vsak dan se v ZDA odpre pivovarna in pol, po oceni pivovarskega združenja pa jih je v fazi načrtovanja še okoli dva tisoč. Rojnik tako tudi po zaslugi novih kupcev na ameriškem trgu načrtuje povečanje svojih hmeljišč za tretjino, na 40 hektarjev, Jan pa bo svoje površine povečal za desetino, na 33 hektarjev.

Slovenci bi ves hmelj lahko prodali Američanom

Slovenija letno pridela okoli 1.800 ton hmelja. Rojnik in Jan sta na srečanju s skupino 30 malih ameriških pivovarjev spoznala lastnika pivovarne, ki je pred dvema letoma sploh še ni bilo, letos pa namerava porabiti tisoč ton hmelja. »Ne gre za to, da bi mi pobrali vsa naročila. Bolj pomembno nam je, da svet spozna, kako kakovosten je naš hmelj, in si razširimo bazo kupcev, da ne bomo odvisni zgolj od nemških in slovenskih trgovcev,« pravi Rojnik.

Iz Chicaga v Peking?

Jan meni, da je prvi zabojnik hmelja iz Savinjske doline v Chicago - samo v mestu in okolici je okoli 200 malih pivovarn - velik korak za slovenske hmeljarje. »Letos računam, da bi lahko v ZDA prodali od dva do štiri zabojnike,« pravi Jan in poudarja, da se na novem trgu ne bodo zaletavali s količinami, bolj bodo pozorni na kakovost. Ameriškemu pa sledi spoznavanje in tipanje kitajskega trga, kjer so tovrstne pivovarne prav tako vse bolj priljubljene in množične,« pravi Jan.

Kupec je borznik, ki ga je premamilo pivo

Rojnik in Jan imata v Chicagu svojega zastopnika in distributerja, Američana, ki je solastnik dveh malih pivovarn v ZDA in ima svoje nasade hmelja. Njegova dodatna prednost je, da je v pivovarstvo prišel neposredno z borze v Chicagu, kjer je delal prej. »Hmelj je borzno blago, torej ima naš partner vse, kar je za ta posel potrebno,« v smehu pravi Rojnik. Kako sta prepričala svojega prvega kupca? »Pomembni sta kakovost hmelja in ustrezna oprema, stroji za obiranje, sušenje, vlaženje in pakiranje hmelja. Ker je hmelj hrana, sta nujni ustrezna hladilnica in higiena vseh strojev, ki jih je treba mazati z rastlinskim, ne z industrijskim oljem,« razlaga Jan. V ameriškem poslovnem okolju je sogovornika najbolj navdušilo, kako kupci cenijo pridelovalce in seveda brezhibna plačilna disciplina.

Zgledno sodelovanje znanosti z gospodarstvom

Glavno vlogo pri prvih korakih slovenskih hmeljarjev na ameriškem trgu je odigral Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki ima sedež v Žalcu. Natančneje, to je Andreja Čerenak, ki jo je zdajšnji ameriški partner naših hmeljarjev povabil v Chicago na predstavitev slovenskih tradicionalnih in novih sort hmelja. »Piva malih pivovarn v Ameriki so bolj polnega, pogosto tudi bolj sadnega okusa in imajo manj okusa po hmelju kot naša, za proizvodnjo enote takega piva pa porabijo približno desetkrat toliko hmelja kot tradicionalne pivovarne,« nam je povedala Čerenakova. Čerenakova in njeni kolegi s hmeljarskega inštituta razvijajo nove sorte hmelja, ki imajo okus po sadju, ananasu, mandarinah, jabolkih ... prvi dve novi sorti s sadnim okusom pa bosta v slovensko sortno listo lahko vpisani konec tega leta.

Hmelj je slovenski kmetijski izvozni pridelek številka ena

Ime za novi sorti še iščejo, saj je izbira imena zelo pomembna, ker je hmelj izrazito izvozen pridelek. Kar 95 odstotkov v Sloveniji pridelanega hmelja se proda v tujino, 99 odstotkov vseh hmeljišč zasedajo slovenske sorte, slovenski hmelj pa pomeni tri odstotke vsega hmelja na svetovnem trgu. Slovenija je po pridelanih količinah hmelja peta največja država na svetu, vodilna je Nemčija, hmelj pa je tako slovenski kmetijski izvozni pridelek številka ena, pojasnjuje sogovornica z inštituta, ki je očitno zelo usmerjen v tesno sodelovanje z gospodarstvom.

svetovna.potrosnja.piva.1423688274.png.o.600px.png



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...