Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

Habjanovi pod celjskim gradom gojijo ekojagnjetino

Čas branja: 3 min
05.03.2015  22:30
»Ponudbo bomo nadgradili z mesninami iz ekološke jagnjetine in svinjine, povečali bomo pridelavo ekološke zelenjave, širili se bomo tudi v turizem,« pravi Tomaž Habjan

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Družinska ekološka kmetija Habjan iz Zagrada na hribovitem obrobju Celja glavnino prihodkov ustvari z rejo ekološke jagnjetine in ovac ter pridelavo zelenjave in sadja, s katerimi oskrbujejo šest okoliških vrtcev in osnovno šolo. Dodaten vir prihodka si zagotavljajo tako, da drugim kmetijam ponujajo strojne storitve. Čakata jih dve večji naložbi - v objekt za predelavo mesa in zelenjave ter v gradnjo turističnih apartmajev.

»Povpraševanje po jagnjetini je vse večje, saj je pusto mlado meso kakovosten vir beljakovin,« o tržnem potencialu njihovega glavnega izdelka razlaga ekonomist Tomaž Habjan. Skupaj z očetom Brankom in bratom Borutom se preživlja z delom na domači kmetiji. Poleg 70 do sto jagenjčkov, ki jih prodajo kot certificirano ekološko jagnjetino, na lastnih travnikih pod celjskim gradom pasejo še 40 odraslih ovac, ki jih v zimskem času krmijo s suho travnato krmo in silažo. »Krma, ki jo v celoti pridelujemo sami, ima zelo visoko kalorično vrednost, kar nam omogoča velik prirast živali in okusno meso,« razlaga Habjan. Kot največjo oviro pri povečanju črede omenja prav pomanjkanje pašnikov, ki bi jih lahko najeli.

IMG-0314.1425585234.jpg.o.600px.jpg
»Ponudbo bomo nadgradili z mesninami iz ekološke jagnjetine in svinjine, povečali bomo pridelavo ekološke zelenjave, širili se bomo tudi v turizem,« pravi Tomaž Habjan (skrajno levo), ob njem sta brat Borut in oče Branko Habjan, ki v Zagradu pri Celju vodijo tržno uspešno ekološko kmetijo. Foto: Katja Ertl

Z ekološkim certifikatom laže na trg

Habjanovi so se dolga leta ukvarjali z govedorejo, v ovčerejo pa so se preusmerili pred 15 leti. Za pridelavo zelenjave so se odločili pred petimi leti - le malo zatem, ko so pridobili certifikat za ekološko kmetovanje. »Umetnih gnojil in drugih fitofarmacevtskih sredstev nismo uporabljali niti pred tem, a se nam je ekološko kmetovanje zdelo simbol višje kakovosti, s katerim bi svoje pridelke laže umestili na trgu,« o motivu za ekološko kmetijstvo razlaga Habjan.

Dodatno tržno nišo so našli v ekološko pridelani zelenjavi, ki so jo sprva gojili za svoje potrebe. »Imeli smo tudi rastlinjak, v katerem smo vzgajali krizanteme. A rože so kupcem postajale vse manj zanimive, zelenjava pa vse bolj,« razloge za preusmeritev v zelenjadarstvo našteva Habjan. Tako so pridelavi zelenjave namenili še njivo, lani pa so postavili še 200 kvadratnih metrov velik rastlinjak, ki so ga sofinancirali z občinskim denarjem. Da bi se izognili vremenskim vplivom na kakovost in količino pridelane zelenjave, nameravajo v prihodnosti pokrite površine še povečati. Z uspešnim trženjem so namreč Habjanovi dosegli, da povpraševanje po zelenjavi prehiteva pridelavo.

Dobra letina tudi v neugodnih razmerah

Čez zimo Habjanovi ponujajo radič in motovilec, poleti papriko, bučke, paradižnik, blitvo, fižol in peteršilj. »Vsako leto se učimo in pridelavo prilagajamo povpraševanju,« dodaja sogovornik. Letos se bodo osredotočili na por in kolerabo, poskusili bodo tudi z industrijsko konopljo.

Najvišjo dodano vrednost med zelenjavo imata šalotka in jesenski česen. »V štirih letih, odkar gojimo česen, nam je končno uspelo osvojiti tehnologijo pridelave. Uporabljamo tudi lastno seme, ki je prilagojeno naši zemlji, zato smo tudi v lanski sezoni, ki ni bila posebej ugodna za česen, imeli prav tako dobro letino,« pojasnjuje. Lani jih je razveselilo veliko povpraševanje po šalotki, ki so jo razprodali že pred koncem leta.

Vrtci so dobri kupci

Habjanovi sadje in zelenjavo dobavljajo šestim okoliškim vrtcem in osnovnim šolam. »Predvsem vrtci so dobri kupci, saj velikokrat naročijo večje količine zelenjave, pri šolah pa se deset odstotkov zelenih naročil hitro razporedi na različne pridelovalce, velikim dobaviteljem pa ne moremo konkurirati s ceno,« pravi Habjan.

Poleg strank, ki jih obiščejo na njihovem dvorišču, veliko kupcev pridobijo tudi v okviru skupnostnega naročanja, kjer društva prevzamejo vlogo vmesnega člena med kupci in pridelovalci. »Kmetje jim pripeljemo količino, za katero se dogovorimo že na začetku. Ker je povpraševanje veliko, prodamo vse, pa še celega dneva nam ni treba preživeti na tržnici,« poudari prednosti alternativnih prodajnih kanalov. Neurejeno distribucijsko verigo pa omenja kot glavno oviro za manjše pridelovalce. »Pridelovalci si moramo prizadevati za to, da bo pot od vil do vilic čim krajša, brez nepotrebnih marž,« dodaja, kako bi lahko prodajo še povečali.

Kompostirajo s kalifornijskimi deževniki

Sogovornik, ki je po izobrazbi ekonomist, spremlja stroške in se jih trudi čim bolj znižati - tudi z razvojem povezanih dejavnosti, s katerimi si pokrijejo čim več stroškov in ustvarjajo ponudbo z višjo dodano vrednostjo. Da zaslužijo dovolj za preživetje kmetije s sedmimi hektarji zemlje in da bolje izkoristijo delovne stroje, okoliškim kmetom ponujajo strojne storitve. Ob tem se ukvarjajo tudi s kompostiranjem s pomočjo kalifornijskih deževnikov, saj jim tako pridelan kompost omogoča večji pridelek.

V novem obratu tudi prostori za predelavo mesa

Jezersko-solčavsko pasmo ovc Habjanovi zadnjih nekaj let križajo s pasmo texes, saj imajo križana jagnjeta manj maščobe in večjo mesnatost. Večino jagnjet oddajo v zakol v klavnico, nekaj pa jih prodajo za pleme.

Pred časom so hoteli urediti vaško klavnico, a so zaradi zahtevnih predpisov to zamisel opustili. »Medtem ko ima vsak manjši kraj v Avstriji svojo klavnico, smo pri nas z zgrešeno kmetijsko politiko naredili vse, da bi to onemogočili,« kritizira Habjan, ki je opravil tudi poklicno kvalifikacijo za predelovalca mesa.

»Meso že od nekdaj predelujemo za lastne potrebe, opažam pa, da na trgu primanjkuje ekoloških suhih mesnin iz ovčjega in svinjskega mesa,« nakazuje, kako bodo širili svojo ponudbo. Kmalu bodo zgradili nov objekt, kjer bo poleg hlevov in garaž za kmetijsko mehanizacijo še prostor za predelavo mesa, sadja in zelenjave.

Srednjeročno pa se bodo lotili nove dejavnosti - turizma na kmetiji, kjer bodo uredili apartmaje z razgledom na celjski grad. Že zdaj pa organiziranim skupinam ponujajo izobraževalni ogled kmetije.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...