V KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja V KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja Pri določitvi cene bodo poleg sladkorne stopnje upoštevali tudi kakovostne ocene grozdja; kot največji oskrbovalec slovenskega gostinstva si na drugi strani prizadevajo povezati kmete in gostince po celotni državi
Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje  Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje Na slabega pol hektarja imajo v enem letu od 150 do 170 različnih posevkov, sosledje opravil od setve do pobiranja pridelkov načrtujejo z informacijskim sistemom, ki upošteva kolobar, različne rastne dobe, sukcesivne setve, različne potrebe po hranilih in enakomerno razporeditev pridelkov skozi sezono.
Trgatev: v Kleti Brda pričakujejo malo skromnejši, a po kakovosti zelo dober letnik vina Trgatev: v Kleti Brda pričakujejo malo skromnejši, a po kakovosti zelo dober letnik vina Štiristo družinskih vinogradnikov bo večji del trgatve končalo do konca septembra, pozne sorte in nekatere druge posebnosti pa bodo v vinogradu ostale do sredine oktobra
Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata V sporazumu se kmetje zavezujejo k povečanju črede plemenskih svinj in prašičev pitancev, dobili bomo model slovenske borzne cene prašičev, kmetje pa več pomoči pri vlaganjih v hleve
Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu  Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu V 24. akciji S kmetije za vas, kjer kmetije nagradijo za uspešno trženje ter prodajo, je v dveh kategorijah sodelovalo devet kmetij; pri pridelavi in predelavi je zmagala mlekarska kmetija Flis-Četina blizu Šempetra v Savinjski dolini, med kmetijami s turizmom ali storitvami pa je zmagala turistična kmetija pri Filetu iz Slop pri Kozini

Pridelovalce mleka bomo združili v novo zadrugo

Čas branja: 4 min
08.03.2015  22:30
Intervju: Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije

Obveščaj me o novih člankih:  

Jutri se v Portorožu začne 42. posvet zadružnikov, s Petrom Vriskom, predsednikom Zadružne zveze Slovenije, pa smo se pogovarjali o uspešnosti kmetijsko-gozdarskih zadrug ter tudi o posledicah odprave mlečnih kvot.

vrisk-peter-011-jm.1425841594.jpg.o.600px.jpg
Prek organizacije pridelovalcev se bodo lahko kmetje in zadruge skupaj pogovarjali o odkupu mleka z mlekarnami. Peter Vrisk, Zadružna zveza Slovenije Foto: Jure Makovec

Katere kmetijsko-gozdarske zadruge (KGZ) so lani najbolje poslovale?

Večina jih posluje pozitivno. Zadruge niso namenjene ustvarjanju dobička, temveč zagotavljanju najboljših možnosti za svoje člane. Slovenske KGZ povezujejo okoli 16 tisoč kmetij, z zadrugami pa poslovno sodeluje še 40 do 50 tisoč kmetij. Zadruge so različno velike. Vse KGZ pri nas ustvarijo okoli 800 milijonov evrov celotnih prihodkov na leto. Imajo okoli 200 milijonov evrov kapitala. Ocenjujem, da je ta podcenjen, zato imajo zadruge veliko rezerv pri prevrednotenju svojega kapitala, ki obsega upravne stavbe, proizvodne obrate, zadružne prodajalne, ponekod tudi zemljo.

Zakaj je Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje (ZKZ Mozirje) v stečaju?

Med 70 zadrugami, ki so članice Zadružne zveze Slovenije (ZZS), so dobre, povprečne in slabše. Vzrok za stečaj mozirske zadruge je prezadolženost, za to pa zaostrene gospodarske razmere ter slabo upravljanje in nadziranje poslovanja zadruge. To je škoda, ker je bil ZKZ Mozirje pred leti ena od najrazvitejših in uspešnih zadrug. Celotno Zgornjo Savinjsko dolino je pokrivala s kmetijskimi, živilskimi in tehničnimi trgovinami. Odkupovala je zelo veliko mleka, lesa in živine. Med njenimi člani so se razvijale prve turistične kmetije.

Ali stečaj grozi še kateri zadrugi?

Po meni znanih informacijah ne. Kot druga podjetja se tudi zadruge morajo v krizi prilagoditi novim razmeram in po potrebi racionalizirati poslovanje.

Kako uspešne so slovenske zadruge med evropskimi?

Naš zadružni sistem je med bolj uspešnimi v EU. Slovenija je majhna, naše zadruge pa od kmetov odkupijo več kot 80 odstotkov vsega odkupa kmetijskih pridelkov in kmetije oskrbujejo z repromateriali. Za primerjavo, nemška zadruga Raiffeisen pokriva od 50 do 60 odstotkov tržnega odkupa in oskrbe kmetij. Zadruge najceneje in najbolj celovito podpirajo kmete in vrtičkarje, hkrati pa povečujejo skupni tržni delež, skupno prodajo in skupni kapital. Zadruge so ustanoviteljice in delničarke Deželne banke Slovenije (DBS), v svoji lasti pa imajo vrsto živilskopredelovalnih podjetij, zlasti mlekarn, mesnopredelovalnih obratov in vinskih kleti. V zadnjih letih razvijajo tudi sodelovanje s Semenarno Ljubljana, zlasti na področju avtohtonih sort.

Ste zadovoljni z dokapitalizacijo DBS?

Sem, saj smo zbrali nekaj več kot 4,3 milijone evrov svežega kapitala, kar v tako neugodnih gospodarskih razmerah ni bila lahka naloga. S tem smo naredili pomemben korak k uspešnemu poslovanju in razvoju banke. Če pogledamo razmere v bančnem sektorju v Sloveniji, kaže, da je DBS, žal, edina banka, ki ostaja v slovenski lasti, čeprav bi si želel, da bi jih bilo več.

Dobijo kmetje v DBS posojila pod boljšimi pogoji kot v drugih bankah?

V DBS se je kapital zadrug in nekdanjih hranilno-kreditnih služb zbiral sto let in več. Ta kapital je treba ohraniti in po možnosti obogatiti za prihodnje generacije. Financiranje podeželja in kmetijstva je zelo specifično. Deželna banka Slovenije je prek svojih ustanoviteljic zadrug tesno povezana s kmeti, kmetijstvom in podeželjem. Lastništvo pomeni odgovornost za uspešno poslovanje in možnost vplivanja na oblikovanje poslovne politike. Zato DBS svojo ponudbo prilagaja potrebam kmetov, agroživilstva in podeželja. DBS po številu komitentov in poslu počasi raste, nekatere druge banke pa se umikajo z našega trga.

Mlečne kvote bodo aprila odpravili. Kako se bodo odzvale zadruge?

Živinoreja in prireja mleka sta najpomembnejši kmetijski dejavnosti pri nas. Prodaja mleka prinaša 14 odstotkov vseh prihodkov v kmetijstvu in kar 30 odstotkov prihodkov v živinoreji. Kmetje so veliko vlagali v hleve in mehanizacijo za mlečno proizvodnjo. V okviru nove skupne kmetijske politike se po novem sicer namenja del neposrednih plačil za prirejo mleka v gorskih in hribovskih območjih, vendar prireja mleka ostaja zelo izpostavljena. Evropska zakonodaja pridelovalcem omogoča, da se po odpravi mlečnih kvot povežejo v organizacijo proizvajalcev mleka in prek nje tržijo do tretjino pridelanega mleka v državi. ZZS je zadruge članice seznanila s to možnostjo in pripravila strokovne podlage za novo organizacijo proizvajalcev mleka kot zadrugo druge stopnje. Prek nje se bodo kmetje in zadruge skupaj pogovarjali z mlekarnami o odkupu mleka.

Kdaj bo nova organizacija proizvajalcev zaživela?

Ustanovili bi jo radi čim prej. Naša največja mlekarna (Ljubljanske mlekarne, op. a.), ki je v lasti francoske multinacionalke (Lactalis, op. a.), za mleko trenutno plača najmanj, in sicer okoli 30 centov na liter. Pomembno je, da zadruge nastopamo enotno in se skupaj pogovarjamo o pogojih odkupa mleka.

Bodo organizacijo pridelovalcev kot novo zadrugo dobili tudi pridelovalci mesa in zelenjave?

Takšno povezovanje bi bilo dobro tudi za živinorejce in zelenjadarje. Kot za mleko v hribovskih in gorskih območjih smo tudi za zelenjavo dosegli podpore v okviru proizvodno vezanih plačil do leta 2020. Sami pridelamo le okoli 40 odstotkov zelenjave, ki je pojemo, zato je zelenjadarstvo dobra priložnost za male kmetije in nova delovna mesta.

Da se kmetija s poljedelstvom preživi, mora žita gojiti na vsaj 50 hektarjih. Intenzivna pridelava zelenjave na dveh ali treh hektarjih pa lahko zadošča za eno delovno mesto.

Kmetje z ročno pridelavo zelenjave niso cenovno konkurenčni. Rastlinjaki in stroji pa so zelo dragi, zato kmetje računajo na finančno pomoč pri nakupu te opreme. ZZS je predlagala, da se spodbuja nakup specializirane mehanizacije v okviru zadrug, saj bi ta bila precej bolj racionalno izkoriščena. Med zadrugami so večji pridelovalci in odkupovalci zelenjave KZ Krka, KZ Ptuj in KZ Agraria Koper.

Odkar smo pred dvema letoma sklenili dogovor o sodelovanju in krepitvi partnerstva v zelenjavni verigi, ki sta ga podpisala tudi Mercator in Tuš, se je odkup slovenske zelenjave zelo povečal. Trgovci bi je odkupili še več, vendar je pridelava manjša od potreb. Ocenjujem, da bi bilo treba uravnotežiti razmerja v prehranski verigi in pravičneje porazdeliti dohodek, ki ga ustvarijo posamezni udeleženci prehranske verige.

Več na povezavi Kmet v krizi ne bo prodal najlepše njive .



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja 1

»Pred petimi leti je bil delež biopolimerov na svetovnem trgu enoodstoten, zdaj je štiriodstoten, do leta 2030 bo 40-odstoten,« o...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Zakrajšek prehaja na prosto rejo goveda in širi ponudbo mlevskih izdelkov

S predelavo žit se ukvarjajo od leta 2016, prodajo največ ajdove in pirine moke, za prosto rejo goveda bodo preuredili hlev

AGROBIZ
Novice
Novice 57. Agra: Ena od sejemskih atrakcij je dron, ki poceni pridelavo žita

Pomladitev kmetij, povezovanje kmetov in drugih v prehranski verigi, nova znanja in nove tehnologije za odpornejše kmetijstvo so glavne...

AGROBIZ
Novice
Novice Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši 2

Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata

V sporazumu se kmetje zavezujejo k povečanju črede plemenskih svinj in prašičev pitancev, dobili bomo model slovenske borzne cene...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinašajo strateška partnerstva med dobavitelji hrane, trgovci in gostinci 5

Trgovcem prinašajo boljšo ponudbo in bolj zadovoljne kupce, gostincem lokalno hrano, dobaviteljem pa stalna naročila in skupen razvoj,...

AGROBIZ
Novice
Novice Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu

V 24. akciji S kmetije za vas, kjer kmetije nagradijo za uspešno trženje ter prodajo, je v dveh kategorijah sodelovalo devet kmetij; pri...

AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje 1

Na slabega pol hektarja imajo v enem letu od 150 do 170 različnih posevkov, sosledje opravil od setve do pobiranja pridelkov načrtujejo z...