Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

Opustili sladkorno peso in uspeli z ekološkimi žiti

Čas branja: 3 min
19.03.2015  22:30
Družina Slavič iz Prlekije s kmetijstvom zasluži dovolj, da bi kmetijo obdržala na trgu tudi, če bi odpravili subvencije

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Vila Natura dodaj
Marko Slavič dodaj
Pir dodaj
Maximarket dodaj
Mercator dodaj

Družina Slavič iz Vučje vasi pri Križevcih pri Ljutomeru na 43 hektarjih njiv prideluje ekološka žita in oljnice. V trgovinah z zdravo prehrano in izbranih supermarketih jih tržijo pod svojo blagovno znamko Vila Natura. Z njimi oskrbujejo tudi pomurske in mariborske šole ter vrtce. Svoja ekološka živila enkrat na mesec dostavljajo kupcem na območju Maribora, ki so organizirani v okviru partnerskega kmetovanja.

IMG-0331.1426791258.jpg.o.600px.jpg
Ekološko moko, neoluščena žita in kaše pod znamko Vila Natura prodajamo v trgovinah, šolah in vrtcih ter prek partnerskega kmetovanja, pravi Marko Slavič iz Vučje vasi v Prlekiji.

Piro, pšenico, rž, oves, ajdo, proso, koruzo, kamut in enozrnico Slavičevi v svojem mlinu zmeljejo v ekološke zdrobe in moke, iz katerih delajo tudi testenine. Kupcem ponujajo še oluščena ali neoluščena žita in kaše. Pridelujejo tudi ekološka semena oljnic lana, oljne ogrščice, sončnic in konoplje, ki jih sproti, na 10 do 14 dni, hladno stiskajo v olja. Bučna semena stiskajo po tradicionalni metodi.

Smisel videli le v ekološkem kmetovanju

Ekološkega kmetovanja so se Slavičevi lotili pred sedmimi leti, ko so iz starih sort jabolk iz visokodebelnega travniškega sadovnjaka začeli stiskati ekološki jabolčni sok in kis. Zdaj je celotna kmetija preusmerjena v ekološko kmetovanje.

»Leta 2006 se je končala zgodba s sladkorno peso, ki je bila veliko prleškim kmetijam pomemben vir dohodka. Takrat sem se odločil, da našo kmetijo popeljem v čisto drugo smer. Ker smo tudi v družinskem krogu že od nekdaj posvečali pozornost kakovostni in naravni prehrani, sem videl smiselno nadaljevanje naše dejavnosti le v ekološkem kmetovanju,« Marko Slavič razkriva, kako se je odločil, da bodo spremenili sestavo posevka na njivah in prešli na ekološko kmetovanje.

Največ prodajo pire

Leta 2006 so v ekološko pridelavo najprej preusmerili sadovnjak visokodebelnih jablan, ki ga je obdeloval že njihov praded. Leto pozneje so v preusmeritev vključili še vse njivske površine. Sestava kolobarja se je po preusmeritvi močno spremenila. Imeli so več različnih žit, v kolobarju pa tudi drugačno sestavo žit. Zmanjšali so posevek pšenice in povečali površine, namenjene piri, ki je od vseh žit prodajo največ.

»Pira je izredno kakovostno žito z manjšim deležem glutena, saj žito ves čas pridelave ostane v ovoju, ki ga odstranimo šele tik pred mletjem,« o prednostih njihovega najbolj prodajanega žita pravi Slavič.

Poleg kamuta in enozrnice raste še dvozrnica

Predlanskim so na manjšem delu njiv začeli pridelovati še stare neavtohtone sorte žita, kot sta enozrnica in kamut. Letos pa so začeli tudi pridelavo dvozrnice. »Te so morda pri nas še precej slabo znane, v Avstriji pa se moka iz enozrnice že odlično prodaja. Ker vemo, da so ta žita zelo zdrava, se nam zdi vredno vztrajati in o njih poučiti kupce,« poudarja Marko Slavič.

Pot na trgovske police je bila nujna

»Če bi imeli le sedem- ali osemhektarsko kmetijo, morda nikoli ne bi razmišljali o vstopu v trgovske verige in bi poskušali čim več prodati na domačem dvorišču,« dodaja.

Vendar pri 43 hektarjih njiv niso imeli druge poti, kot da svoje izdelke spravijo na trgovske police. Pod blagovno znamko Vila Natura so jih najprej začeli prodajati v ekoloških trgovinah in trgovinah z zdravo prehrano v Ljubljani, nato pa še v izbranih trgovinah v Mariboru in Celju.

K sodelovanju jih je nato povabil še Mercatorjev Maximarket. »V čast nam je bilo, da so nas opazili. Še posebej zato, ker nikoli nismo prehitevali, ampak smo raje pustili, da so se stvari razvijale same,« o postopnem odpiranju novih prodajnih poti pravi Slavič.

Od manjših trgovin do Mercatorja in Tuša

Njihova živila so naprodaj tudi v hipermarketih v Ljubljani, Kranju in na Primorskem. Od lani z izborom izdelkov Vila Natura oskrbujejo tudi Tuševe trgovine. »Še vedno nas vsake toliko pokliče kakšna nova trgovina,« pravi Slavnič. Izkusil je, da je, če želiš dobro sodelovati s trgovci, treba ubrati osebni pristop, predvsem pa je treba biti načelen.

»Nekatere trgovine želijo imeti samo tiste naše izdelke, po katerih kupci najbolj povprašujejo. Vendar če bi ugodili njihovim zahtevam, ne bi bili pošteni do trgovin, ki podpirajo naš celotni izbor,« je pragmatičen sogovornik. Ker morajo kolobariti in na njivah vsako leto posejati od 13 do 15 različnih kultur, se zato trudijo sodelovati predvsem s tistimi trgovci, ki čim bolj podpirajo njihovo široko ponudbo.

Ne znamo izločiti vlečnih konjev

Da bi svojim kupcem zagotovili še večjo sledljivost celotne verige od pridelave do predelave, so Slavičevi lani z lastnimi sredstvi poleg mlina kupili še luščilec in čistilec za zrnje. Pri merilih, ki veljajo pri izboru prejemnikov evropskega denarja, po Slavičevih besedah pogosto premalo upoštevajo, kateri prosilec bo sposoben naložbo tudi speljati in polno izkoristiti. »Pomembni so le elaborati, ne znamo pa izločiti vlečnih konjev,« ponazarja.

Povpraševanje po žitih presega ponudbo

Na vprašanje, koliko prihodkov ustvarijo s kmetijsko dejavnostjo, Marko Slavič odgovarja: »Kmetijstvo nam prinese dovolj prihodkov, da bi kmetija preživela na trgu tudi, če bi subvencije odpravili.« Pred časom so od 40 do 50 odstotkov pridelanega žita prodali ekološkim kmetijam kot krmo za živali, zdaj povpraševanje po njihovih žitih, ki so namenjena izključno prehrani ljudi, že presega ponudbo. Prav zato si v prihodnosti veliko obetajo od povezovanja z drugimi ekološkimi kmetijami iz okolice.

13-15 različnih ekoloških žit in oljnic Slavičevi vsako leto posejejo na 43 hektarjih njiv.

40-50% žit, ki so jih pridelali, so pred leti prodali ekološkim kmetijam kot krmo za živali, zdaj pa je povpraševanje po njihovih žitih, ki so namenjena izključno prehrani ljudi, že večje od ponudbe.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...