Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

Aleš Avšič ima recept za vzgojo in trženje sadik doma in po Evropi

Čas branja: 4 min
16.04.2015  22:30
V ljubljanskem in mešanem podjetju v BiH prideluje sadike za zahtevne tržne pridelovalce

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Aleš Avšič dodaj
Adria dodaj
Kolinska dodaj
SCT dodaj
Enzo Zaden dodaj

Aleš Avšič je ekološki kmet in mednarodno usmerjen podjetnik. Vodi ekološko družinsko kmetijo v Savljah v Ljubljani, kjer pridelujejo sadike in zelenjavo. Že 23. leto vodi tudi podjetje Zeleni hit, ki zahtevne tržne pridelovalce oskrbuje z vsem, kar potrebujejo za gojenje zelenjave, razen s kmetijsko mehanizacijo. Zeleni hit prodaja tudi v državah nekdanje Jugoslavije. V dolini Neretve pa je Aleš Avšič z bosanskim, italijanskim in izraelskim partnerjem ustanovil podjetja Adria Hishtil, ki goji cepljene sadike za tržne pridelovalce po Evropi.

avsic-ales-02-xx.1429210417.jpg.o.600px.jpg
"Odločam se še, ali bomo v Zelenem hitu povečali vzgojo sadik ali zelenjave. V Adrii Hishtil pa povečujemo proizvodnjo sadik in načrtujemo nove rastlinjake."

Aleš Avšič, lastnik ekokmetije Avšič, podjetja Zeleni hit in solastnik Adrie Hishtil.

Od staršev je prevzel kmetijo v Savljah v Ljubljani, kjer so imeli živino, na desetih hektarjih njiv pa so pridelovali koruzo za krmo, krompir in zelje. Za dodaten zaslužek med študijem strojništva je začel gojiti več vrst solate. Pred predavanji jo je razvozil v nekaj ljubljanskih hotelov in gostiln. »Kupce sem iskal na poti od doma do fakultete, pri tem pa sem se zgledoval po očetu, ki je krompir že dostavljal v menzo Kolinske in SCT,« prvi Avšič.

Prej manj birokracije

Nabavnike v hotelih in restavracijah je brez težav prepričal o sodelovanju, saj so dobili redno dostavo sveže solate in jim je ni bilo več treba kupovati na tržnici. »Neposredna prodaja sveže zelenjave je bila prej bolj preprosta kot zdaj, ko je z izdajo deklaracij, računov in drugo administracijo toliko dela, da kmetija potrebuje podoben administrativni aparat kot podjetje,« dodaja Avšič.

Ko se je od poljščin, ki so značilne za okolico Ljubljane, preusmeril v zelenjadarstvo, je leta 1992 postavil prvi rastlinjak. »To je bila zame večja naložba, ki sem jo hotel čim hitreje odplačati s prodajo večje količine zelenjave, te pa nisem mogel pridelati s takrat dostopnimi semeni, zato sem boljša semena začel iskati v tujini,« pravi Avšič.

Po dobavitelja na Nizozemsko

Navezal je stik z nizozemsko semenarsko hišo Enza Zaden, jih obiskal in se dogovoril, da jih bo zastopal v Sloveniji. Junija 1993 je registriral podjetje Zeleni hit, doma pa je imel vse potrebne vire - zemljo, čas in voljo do dela.

Od začetka se je Zeleni hit specializiral za večje zahtevnejše pridelovalce zelenjave. Na enem mestu jim ponujajo ves repromaterial, ki je povezan s tehnologijo pridelave - od semen in sadik do gnojila, opreme za namakanje, folij proti plevelu, biološke zaščite ... Vse to ponujajo za konvencionalne in ekološke kmete.

Zeleni hit prodaja od Hrvaške do Srbije

»Enza Zaden je še vedno glavni dobavitelj Zelenega hita, ki deluje tudi v državah nekdanje Jugoslavije,« pravi Avšič. Najprej je poslovanje razširil na Hrvaško, v Makedonijo in BiH, leta 2000 pa tudi v Srbijo. Prek Zelenega hita, kjer je 14 zaposlenih, sogovornik v Slovenijo in balkanske države uvaja nove tehnologije, denimo kapljično namakanje in vzgojo sadik v platojih v rastlinjaku. Zadnje je, denimo, zdaj običajna praksa, prej pa so sadike gojili v toplih gredah, kjer so bile razmere slabše.

»Na leto prevozim okoli 80 tisoč kilometrov po Evropi, kjer spoznavam sodobne prakse pridelave in jih prenesem k nam,« pojasnjuje, kako dobi nove ideje za posel. Nove tehnologije prvo leto vedno preizkusijo na poskusnem polju kmetije Avšič, po potrebi jih prilagodijo našim podnebnim in drugim razmeram. Šele nato jih ponudijo drugim pridelovalcem.

Iz konvencionalne v ekološko kmetijo

Ker je njegova kmetija na vodovarstvenem območju, jo je preusmeril v ekološko. Na šest tisoč kvadratnih metrih v rastlinjakih goji ekološke sadike, ki jih tržijo v Zelenem hitu in v trgovini na kmetiji, kjer ponujajo tudi svoje pridelke. Krompir in zelje s kmetije Avšič prodaja tudi v Mercator in Spar.

Prelomnica je podjetje Adria Hishtil

Prelomnica za Aleša Avšiča je bila leta 2009, ko je v Čapljini v dolini Neretve, kjer je na leto največ sončnih dni v BiH, z bosanskim, italijanskim in izraelskim partnerjem odprl podjetje Adria Hishtil za partnersko pridelavo cepljenih sadik za zahtevne tržne pridelovalce, ki zelenjavo gojijo v rastlinjakih.

Vsi štirje partnerji se aktivno ukvarjajo z vzgojo sadik. Vsak je v skupni projekt prispeval svoje izkušnje in znanje, pa tudi stike s kupci na trgih. V BiH vzgojene sadike tržijo zahtevnejšim pridelovalcem zelenjave od Italije, Francije, Grčije, Bolgarije, Romunije in Madžarske do vseh držav nekdanje Jugoslavije.

»Grki so znani tudi po vzgoji sadik, s katerimi nam konkurirajo na istih trgih - v Romuniji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Odkar so prodrli na te trge, mi ponujamo sadike tudi v Grčiji,« o tržni logiki Adrie Hishtil pravi Aleš Avšič in dodaja, da ves čas iščejo nove trge.

Vzgojijo več milijonov sadik na leto

V Adrii Hishtil, ki ima 12 stalno zaposlenih in okoli sto ljudi v sezoni, v 1,5 hektarja rastlinjakov vzgojijo več milijonov sadik na leto. Od sajenja do prodaje sadike traja do 60 dni, na leto pa imajo šest proizvodnih ciklov sadik.

»Logika je kot pri obmorskem hotelu; s prodajo sadik le v sezoni ne preživiš, zato moraš kupce in pridelavo razporediti čez vse leto,« pojasnjuje.

Junij in julij sta zanje mrtva meseca. Avgusta in septembra gojijo sadike za zimsko pridelavo na Siciliji. Od novembra do januarja gojijo sadike paradižnika za hidroponsko pridelavo na Madžarskem. Od februarja do maja pa v glavnem za trge nekdanje Jugoslavije gojijo sadike paradižnika, paprike, melon in lubenic.

Največ je cepljenih sadik paradižnika za najbolj zahtevne hidroponske pridelovalce, pa tudi cepljenih sadik paprike, melon in lubenic. »Usmerjamo se v vzgojo sadik, ki so najbolj kakovostne in prinašajo največjo razliko v ceni, njihova pridelava pa je zahtevnejša in terja več znanja, bolje opremljene rastlinjake ... « ponazarja sogovornik.

Najvišja kakovost in višja cena

»Naš cilj v Adrii Hishtil in Zelenem hitu ni najnižja cena, temveč najvišja kakovost sadik za zahtevne pridelovalce,« poudarja. Vsako podjetje je lani ustvarilo okoli tri milijone evrov prihodkov, pravi Avšič. »V Zelenem hitu se odločam, ali bomo povečali vzgojo sadik ali zelenjave, v Adria Hishtilu pa z rastjo proizvodnje sadik načrtujemo nove rastlinjake,« še pravi o glavnih nalogah za letos.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...