Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

Štajerska kmetija Podgrajšek trži in predeluje ekološka jabolka in žita

Čas branja: 3 min
16.04.2015  22:30
Ekološka kmetija Podgraj­šek iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici je svojo tržno nišo našla v pridelavi ekoloških jabolk sorte topaz.

Obveščaj me o novih člankih:  

Predelujejo jih v biojabolčni sok, domač jabolčni kis in krhlje. Jabolka prodajajo na kmetiji in v ekoloških trgovinah, s sokom jih vozijo v 30 javnih zavodov v Slovenski Bistrici in Ljubljani. Povečujejo tudi prodajo jabolk prek društva ekoloških sadjarjev Slovenije Ekotopaz, načrtujejo pa tudi prodajo na veliko.

Jablane imajo Podgrajškovi trenutno na sedmih hektarjih. Prevladuje topaz, nekaj pa imajo tudi zgodnjih sort, kot sta nela in sansa. Letno pridelajo okrog sto ton jabolk. »Odločili smo se za sorte, ki so najbolj priljubljene med kupci, dobro obrodijo in jih ni preveč težavno pridelati,« pojasni lastnik kmetije Marjan Podgrajšek. Lani je kmetija imela več kot 130 tisoč evrov prihodkov. Štiri petine prihodkov je prineslo sadjarstvo, petino pa prodaja ekoloških žit, mok, kosmičev in kaš ter hladno stiskanega bučnega in sončničnega olja.

podgrajsek-marjan-xx.1429210433.jpg.o.600px.jpg
»Lani smo proti koncu sezone manjše količine jabolk že prodali Sparu, o prodaji pa se dogovarjamo tudi s Hoferjem,« pravi Marjan Podgrajšek z ekokmetije iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici.

Od pitanega goveda do sadjarstva

Kmetija Podgrajškovih je bila tipična poljedelsko-živinorejska kmetija. Za preusmeritev iz pitanega goveda v ekološko sadjarstvo so se odločili leta 1999. Takrat so na hektarju zasadili prve jablane, v naslednjem letu pa še dodatne tri hektarje. V letih 2006 in 2007 je njihove nasade, potem ko so neuspešno kandidirali za evropska sredstva za nakup zaščitnih mrež, hudo prizadela toča. »Pozneje nam je le uspelo pridobiti subvencije, a bi v zaščito vložili v vsakem primeru, saj je tveganje preveliko, zavarovanja pa tudi ne pridejo v poštev, saj so predraga,« pravi Podgrajšek.

Vzporedno s širjenjem sadovnjakov so Podgrajškovi vlagali tudi v tehnologijo predelave. Na dvorišču so registrirali obrat za pridelavo jabolčnega soka, kisa in suhega sadja. Te storitve ponujajo tudi drugim kmetijam. Na leto pridelajo še od tisoč do dva tisoč litrov jabolčnega kisa.

Žita pridelujejo tudi na sosedovih njivah

Na 15 hektarjih njiv Podgrajškovi kolobarijo z žitom. Največ, od osem do deset ton, pridelajo pire, nekaj manj pšenice, od 1,5 do dve toni ajde, ob tem pa še oves, rž, koruzo in buče.

Ker na svojih njivah ne morejo več povečati pridelave, so se povezali s štiri kilometre oddaljeno kmetijo in tam pridelujejo nekaj žita. Na dveh hektarjih kot kolobar pridelujejo tudi buče golice, iz njihovih semen pa delajo domače bučno olje.

Ekopiro prodajajo Žitu

Žita v lastnem mlinu zmeljejo v polnovredne moke. »Novejša tehnologija mletja nam omogoča, da v mlinu odstranimo vse ostanke prejšnjega mletja. Prav tako ne prihaja do gretja, kar zagotavlja višjo kakovost moke,« pravi sogovornik. Razmišljajo tudi o možnostih predelave moke v domače testenine. Presežke žita, zlasti ekološke pire, prodajo Žitu.

Podgrajškovi 40 odstotkov izdelkov prodajo na domačem dvorišču, 60 odstotkov pa v trgovinah in javnih zavodih. Imajo veliko stalnih kupcev, ki jih obiščejo na kmetiji. Tudi tisti, ki njihove izdelke kupujejo v trgovinah, se o pridelavi pogosto pridejo prepričat na svoje oči.

Leta 2006 so začeli izdelke prodajati v manjših specializiranih ekoloških trgovinah, najprej v Mariboru, zatem pa še v Ljubljani in Škofji Loki. Čeprav plačilo občasno zamuja, z večino trgovin dobro sodelujejo. Edina tržnica, kjer prodajajo, je ekološka tržnica v mariborskem nakupovalnem središču Europark.

Potreba po centralnem skladišču

V okviru združenja ekoloških sadjarjev Slovenije enkrat do dvakrat na teden dostavljajo jabolka v Ljubljano. Združenje že danes prevzema del nalog pri distribuciji, trženju, promociji, nabavi repromateriala in embalaže, v prihodnje pa naj bi združenje imelo še pomembnejšo vlogo. »V okviru združenja bi v nekaj letih radi uredili centralno skladišče v Ljubljani, kamor bi lahko enkrat na teden dovažali jabolka, od tam pa bi jih razvažali po Sloveniji,« pravi Podgrajšek. Ko jih razvaža vsak pridelovalec posebej, imajo vsi dodatne transporte stroške, ki si jih še lahko pokrijejo s ceno jabolk, v prihodnje pa bo to vse težje, ocenjuje.

Razvoj s prodajo na veliko

»Ker imamo mlade sadovnjake, ki še niso dosegli polne rodnosti, bo pridelava še rasla, vsega ne bomo mogli prodati doma,« dodaja. Lani so proti koncu sezone manjše količine jabolk že prodali Sparu, o prodaji pa se dogovarjajo tudi s Hoferjem. »Trg je že razdeljen in največja neumnost bi bila, če bi pridelovalci drug drugemu konkurirali z zniževanjem cen, kar bi bila voda na mlin trgovcev,« razmišlja Podgrajšek. V prihodnje se bo lotil še prodaje na veliko.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...