V KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja V KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja Pri določitvi cene bodo poleg sladkorne stopnje upoštevali tudi kakovostne ocene grozdja; kot največji oskrbovalec slovenskega gostinstva si na drugi strani prizadevajo povezati kmete in gostince po celotni državi
Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje  Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje Na slabega pol hektarja imajo v enem letu od 150 do 170 različnih posevkov, sosledje opravil od setve do pobiranja pridelkov načrtujejo z informacijskim sistemom, ki upošteva kolobar, različne rastne dobe, sukcesivne setve, različne potrebe po hranilih in enakomerno razporeditev pridelkov skozi sezono.
Trgatev: v Kleti Brda pričakujejo malo skromnejši, a po kakovosti zelo dober letnik vina Trgatev: v Kleti Brda pričakujejo malo skromnejši, a po kakovosti zelo dober letnik vina Štiristo družinskih vinogradnikov bo večji del trgatve končalo do konca septembra, pozne sorte in nekatere druge posebnosti pa bodo v vinogradu ostale do sredine oktobra
Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata V sporazumu se kmetje zavezujejo k povečanju črede plemenskih svinj in prašičev pitancev, dobili bomo model slovenske borzne cene prašičev, kmetje pa več pomoči pri vlaganjih v hleve
Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu  Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu V 24. akciji S kmetije za vas, kjer kmetije nagradijo za uspešno trženje ter prodajo, je v dveh kategorijah sodelovalo devet kmetij; pri pridelavi in predelavi je zmagala mlekarska kmetija Flis-Četina blizu Šempetra v Savinjski dolini, med kmetijami s turizmom ali storitvami pa je zmagala turistična kmetija pri Filetu iz Slop pri Kozini

Družbeno odgovorni lastniki tudi na tujih trgih vključujejo lokalne dobavitelje

Čas branja: 5 min
15.02.2015  09:00
Takšnih novih lastnikov za živilska podjetja si želi kmetijski minister Dejan Židan

Obveščaj me o novih člankih:  

S kmetijskim ministrom Dejanom Židanom smo se pogovarjali o inovativnih živilih, povezovanju na področju prehrane, letošnjih nalogah kmetijskega ministrstva in o tem, zakaj država prevzema upravljanje državnih gozdov.

Voda nula malina, pirin polnovredni kruh, koruzni toast, jogurti MU extra, skutni štruklji iz tatarske ajde in prehransko dopolnilo valens vitamin D+ so po izboru Inštituta za nutricionistiko najinovativnejša živila leta. Kakšen je pomen inovativnih živil?

Inovativna živila so poslovna priložnost za kmete, manjše predelovalce in živilsko industrijo, ker Slovenija nima naravnih pogojev za množično proizvodnjo poceni hrane. Uspemo lahko v tržnih nišah., kot so inovativna živila, s katerimi se zdravo prehranjujemo, so del zdravega načina življenja, pri proizvodnji manj obremenjujejo okolje ...

Pomembno se mi zdi, da vsako leto dobimo nova inovativna živila slovenskih proizvajalcev. Kupci morajo zanje izvedeti in jih morajo začeti uporabljati, drugače jih bodo hitro umaknili s trga, kar bi bilo škoda.

Lahko takšni izbori pripomorejo k večjemu povezovanju od kmetov do živilske industrije in trgovcev?

Eden od nagrajenih inovativnih izdelkov (skutni štruklji iz tatarske ajde, op.p.) temelji na inovativnih surovinah in inovativni recepturi, prodaja ga trgovec pod svojo znamko. S tem so vsi v verigi odvisni drug od drugega - kmet, ki prideluje surovino, živilsko podjetje, ki dela živilo, in trgovec, ki ga trži. Od takšne proizvodnje in soodvisnosti imajo koristi vsi v verigi. Takšnih primerov si kot kmetijski minister želim še več.

zidan-dejan-002-jm.1427193309.jpg.n.960px.jpg
Kdor zdaj gospodari z državnimi gozdovi, ne bo ostal brez dela, saj nimamo drugih usposobljenih ljudi in druge gozdarske mehanizacije. Spremenil se bo le način dela, pravi kmetijski minister Dejan Židan.

Je na trgu dovolj takšnega povezovanja?

Zadnja leta so premiki, a je povezovanj še premalo. Še vedno prevladuje proizvodna miselnost, da je najvažnejša proizvodnja, kar ne drži. Pomembno je delati tisto, kar kupci potrebujejo. Proizvajalci se morajo vedno vprašati, kaj trg rabi, temu pa naj prilagodijo lastno proizvodnjo.

V Sloveniji imamo več povezovanj pri proizvodnji hrane. Med prvimi je bila žitna veriga, ki je povezala kmete, mlinarje in pekarsko industrijo. Druga veriga je na področju zelenjave. Povzročila je, da smo lani opazno povečali pridelavo vrtnin. Verige nastajajo tudi pri pridelavi različnih vrst sadja. Tudi nekatere zadruge se bolj usmerjajo k porabnikom.

Majhne pridelovalce in predelovalce na Financah spodbujamo s projektom Agrobiznis.

Opažam, da na Financah pišete o poslovnih priložnostih na področju hrane in da to zazna poslovni časopis, je zame kot kmetijskega ministra dober znak. Projekt Agrobiznis pomeni še korak naprej, ker objavljate koristne informacije tudi za kupce, ne le za proizvajalce.

Kaj čaka male kmete in predelovalce hrane po prodaji Žita, Pekarne Grosuplje in drugih živilskih podjetij? Bodo ostali dobavitelji teh podjetij tudi pod novimi lastniki?

Prehranski sektor je najbolj varen, ko je povezan po vsej verigi. Ne le poslovno, ampak vsaj delno tudi lastniško. Imamo nekaj mlekarn, ki so v lasti kmetov, ki jim dobavljajo mleko. Takšni sta Mlekarna Celeia in Mlekarna Planika. Obe raseta in sta poslovno stabilni. Stabilni so tudi njuni dobavitelji mleka, ker jim zagotavljata dobro odkupno ceno in dobro prodajno ceno mlečnih izdelkov.

Ko so tujci postali lastniki nekaterih slovenskih živilskih podjetij, se je povečalo tveganje za njihove dobavitelje. Na kmetijskem ministrstvu opažamo, da se nekateri tuji lastniki, ki so v svoji državi tudi v lasti kmetov, obnašajo družbeno odgovorno. To pomeni, da spoštujejo svoje partnerje na srednji in dolgi rok, pri prvih tresljajih na trgu ne znižajo odkupne cene. Družbeno odgovorni lastniki tudi na tujih trgih vključujejo lokalne dobavitelje. Če tujci postanejo lastniki katerega od slovenskih živilskih podjetij, si želim, da se bodo tudi pri nas obnašali družbeno odgovorno in ne bodo stremeli le k maksimiranju dobička s čim nižjimi nabavnimi cenami.

Prevzem Ljubljanskih mlekarn je povečal tveganje v Sloveniji, ker odkupi 53 odstotkov vsega mleka, ki ga pridelamo pri nas. So pod drobnogledom našega ministrstva.

Kako bi gradili prepoznavnost Slovenije na oddaljenih trgih, kot je

Kitajska, kamor bi tukajšnje mlekarne izvažale, čeprav mlečni izdelki nimajo velike dodane vrednosti?

Ne gre za izvoz mleka, ampak izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Na Kitajskem je 1,35 milijarde ljudi. Večina z majhno kupno močjo, desetina pa je premožnejših in nanje je treba ciljati. Iščejo izdelke, ki so inovativni, in takšne je smiselno izvažati.

Ali razmišljate o enotni znamki kakovosti Made in Slovenija?

Imamo veliko znamk kakovosti, evropskih in slovenskih, zato je nevarnost, da jih kupci ne razločijo dovolj in jih zamenjujejo. Nimamo pa krovne znamke, ki v Avstriji varuje avstrijske izdelke, v Nemčiji nemške ... Prva znamka kakovosti, ki je podobna in vsebuje ime Slovenija, je »izbrana kakovost Slovenija«. Promocijo izdelkov s to znamko bo podprla tudi država in sektorjem prispevala še enkrat toliko denarja, kot ga bodo prispevala podjetja iz posameznih sektorjev.

zidan-dejan-005-jm.1427910727.jpg.n.600px.jpg
Če tujci postanejo lastniki katerega od slovenskih živilskih podjetij, si želim, da se bodo tudi pri nas obnašali družbeno odgovorno in ne bodo stremeli le k maksimiranju dobička s čim nižjimi nabavnimi cenami, pravi kmetijski minister Dejan Židan.

Kako si na vašem ministrstvu (MKGP) prizadevate, da bi se Slovenija na Expu v Milanu predstavila kot kulinarična država?

Predstavili se bomo s slovensko hrano, koz zelena destinacija in država z zeleno tehnologijo. Med simboli bomo predstavili piransko sol, slovensko čebelo kranjsko sivko, mineralne in termalne vode. Tudi turistične kmetije se bodo lahko predstavile. Obiskovalce želimo povabiti v Slovenijo, jim pokazati lepo naravo in kulinarično presenečenje.

Male pridelovalce in proizvajalce ovira, da so standardi, da pride svež pridelek na trgovske police, tako strogi. Jih boste zmehčali?

Standardi kakovosti in označevanja izhajajo iz evropske zakonodaje. Posamezne države lahko uvedejo nadstandarde, ki pa so lahko le strožji. Nadstandarde moramo zelo utemeljevati v Bruslju, da se ne izkaže, da bi diskriminatorno ščitimo domačo proizvodnjo. EU je naredila nekaj korakov nazaj, ker imamo v prehrani vedno več sonaravne in ekološke proizvodnje. Bolj kot to, da imajo jabolka enako težo, je pomemben način pridelave.

Bodo trgovci lahko prodajali od toče obtolčena jabolka?

Pretežko vprašanje. Obtolčena jabolka niso dovolj trajna, navadno gredo v predelavo, ne pa v trgovine, ker ne bi prenesla transporta.

Kaj so trije glavni cilji MKGP v tem letu?

Letos uvajamo novo skupno evropsko kmetijsko politiko. To je administrativno in organizacijsko zahteven projekt, ki nas bo zelo okupiral. Hkrati bomo pravočasno odpravili nerodnosti v novih ukrepih skupne kmetijske evropske politike.

Drugi cilj je zmanjšanje administrativnih ovir za kmete in predelovalce hrane. Do konca februarja moramo evropski komisiji poslati seznam predlogov, kaj naj na ravni EU poenostavijo. To je skupen projekt kmetijskih in nevladnih organizacij. Čistimo vse pravne akte, ki so odprti. Tudi uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, zakon o agrarni skupnosti, na veliko se bomo ukvarjali tudi z gozdarstvom. Želimo preiti na tako učinkovit sistem upravljanja gozdov, kot ga imajo v drugih primerljivih državah.

V Avstriji so leta 1995 šli v državno gozdarsko podjetje, ponekod v Nemčiji pa leta 2005. Pomemben del evropskih državnih gozdov je upravljan prek državnih gozdarskih podjetij. Evropske države na državni gozd gledajo podobno kot na pitno vodo - oboje je javna dobrina. Zato država noče vmešavanja javno-zasebnega partnerstva, ampak hoče imeti popoln nadzor nad državnimi gozdovi kot javnim dobrim.

Kdaj bo zaživela državna družba za upravljanje z državnimi gozdovi?

Do konca leta mora biti registrirana. Tako bo prehod iz koncesijskega gospodarjenja z državnimi gozdovi na nov način v letu 2016, ko koncesije potečejo, normalno potekal.

Kdor zdaj gospodari z državnimi gozdovi, ne bo ostal brez dela, saj nimamo drugih usposobljenih ljudi in druge gozdarske mehanizacije. Spremenil se bo le način dela. Država hoče imeti vzvod v svojih rokah, da bo sama prodajala les in nadzirala tokove lesa, da bo lahko dodatno spodbujala celotno lesno verigo. Zdajšnji izvajalci del gozdovih naj se ničesar ne bojijo. Ponavljam, spreminja se le način dela.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja 1

»Pred petimi leti je bil delež biopolimerov na svetovnem trgu enoodstoten, zdaj je štiriodstoten, do leta 2030 bo 40-odstoten,« o...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Zakrajšek prehaja na prosto rejo goveda in širi ponudbo mlevskih izdelkov

S predelavo žit se ukvarjajo od leta 2016, prodajo največ ajdove in pirine moke, za prosto rejo goveda bodo preuredili hlev

AGROBIZ
Novice
Novice 57. Agra: Ena od sejemskih atrakcij je dron, ki poceni pridelavo žita

Pomladitev kmetij, povezovanje kmetov in drugih v prehranski verigi, nova znanja in nove tehnologije za odpornejše kmetijstvo so glavne...

AGROBIZ
Novice
Novice Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši 2

Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata

V sporazumu se kmetje zavezujejo k povečanju črede plemenskih svinj in prašičev pitancev, dobili bomo model slovenske borzne cene...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinašajo strateška partnerstva med dobavitelji hrane, trgovci in gostinci 5

Trgovcem prinašajo boljšo ponudbo in bolj zadovoljne kupce, gostincem lokalno hrano, dobaviteljem pa stalna naročila in skupen razvoj,...

AGROBIZ
Novice
Novice Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu

V 24. akciji S kmetije za vas, kjer kmetije nagradijo za uspešno trženje ter prodajo, je v dveh kategorijah sodelovalo devet kmetij; pri...

AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje 1

Na slabega pol hektarja imajo v enem letu od 150 do 170 različnih posevkov, sosledje opravil od setve do pobiranja pridelkov načrtujejo z...