Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

Apis-Vita prek poljske kisarne s kisi prodira v zahodno Evropo

Čas branja: 4 min
27.04.2015  22:30
Potem ko smo ravno prodali Žito, Pekarno Grosuplje in Pivovarno Laško, pišemo o štajerski kisarni, ki je prevzela večjo kisarno na Poljskem

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Apis-Vita dodaj
Matej Hojnik dodaj
Mercator dodaj
Tuš dodaj
Spar dodaj

Apis-Vita, podjetje Mateja Hojnika iz Kopivnika nad Framom, je največji proizvajalec kisa pri nas. Na leto proizvedejo in prodajo okoli dva milijona litrov kisa pod lastno blagovno znamko Matejev in za druge znamke. To je polovica konzumnega kisa, ki ga vsako leto porabimo v Sloveniji. Z nakupom poljske kisarne Wytwórnia Octu i Musztardy so proizvodnjo kisa povečali za več kot osem milijonov litrov kisa ter več kot 600 ton gorčice in kečapa. Tako so pridobili 11-odstotni delež na trgu kisov na Poljskem ter si s širitvijo ponudbe na balzamične kise in kise z dodatki odprli pot na evropski trg.

matej-hojnik.1430157181.jpg.o.600px.jpg
»Namesto v Rusijo in Ukrajino, ki sta zaradi politične krize preveč tvegani, poskušamo kise izvažati na nemški in francoski trg, pogovarjamo pa se tudi z Angleži,« pravi Matej Hojnik, lastnik štajerske kisarne Apis-Vita.

50% tržni delež imajo s kisi v Sloveniji.

11% tržni delež s kisi dosegajo na Poljskem.

4% rast prihodkov letos načrtujejo v Sloveniji, kjer so lani dosegli tri četrt milijona evrov prihodkov.

13% rast prihodkov letos pričakujejo na Poljskem, kjer so lani prek hčerinskega podjetja Wytwórnia Octu i Musztardy ustvarili 2,5 milijona evrov prihodkov.

»S tehnologijo in razvojem inovativnih izdelkov smo se izognili uporabi konzervansov in kupcem ponujamo visokokakovostno živilo,« o viziji svojega podjetja pravi Matej Hojnik. Z imenom blagovne znamke Matejev kupcem sporoča, da za kakovostjo izdelkov jamči s svojim imenom.

Podjetniško idejo spodbudila toča

Klasično pohorsko kmetijo s petimi hektarji zemlje je v vinogradništvo in sadjarstvo preusmeril že Hojnikov oče. Leta 2000 je njihov nasad jablan hudo prizadela toča. »Nismo vedeli, kaj naj naredimo z jabolki. Ker se je očetov stric kot nosilec katedre na biotehniški fakulteti v Zagrebu ukvarjal s konzerviranjem hrane, nam je svetoval, naj poskusimo narediti kis. Priskrbel nam je selekcionirano kulturo, čisto ocetnokislinsko bakterijo, ki je še danes naša velika prednost, saj kisom daje posebno cvetico in okus,« razlaga Hojnik.

Na policah vseh trgovskih verig

Prvi izdelek, ki so ga, takrat še v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, poslali na trg, je bil motni jabolčni kis brez konzervansov. »V tistem času velika trgovska podjetja še niso bila tako pripravljena sodelovati s pridelovalci, ki so proizvajali v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji,« se spominja Hojnik. Da bi lažje prišli na trgovske police, so ustanovili podjetje Apis-Vita. Še v istem letu so prodrli na police največjih trgovskih verig v Sloveniji - Mercatorja, Tuša in Spara, Lidla in E.Leclerca. Imajo skoraj 50-odstotni tržni delež v Sloveniji. Prodajo želijo letos povečati za štiri odstotke, lani pa so v Apis-Viti imeli 750 tisoč evrov prihodkov.

Več kot polovica jabolk iz visokodebelnih sadovnjakov

S širitvijo proizvodnje so ob domačih jabolkih, ki so jih pridelali na dveh hektarjih, začeli štajerska kmečka jabolka iz visokodebelnih sadovnjakov še odkupovati. »Vztrajamo pri lokalno pridelanih štajerskih jabolkih in pazimo, da jih je več kot polovica starih sort, ki odločilno pripomorejo k aromatičnosti kisov,« dodaja sogovornik. Čeprav se visokodebelni sadovnjaki marsikje opuščajo ali umikajo nasadom novejših sort, nimajo težav s pridobivanjem jabolk.

Avtomatizirana proizvodnja s sistemom sledljivosti

Sodobni proizvodni obrat podjetja Apis-Vita je Hojnik postavil v bližini stare domačije, na območju Pohorja, ki je pod zaščito Nature 2000. »Zagotovo bi bilo ceneje, če bi proizvodnjo preselili v dolino, a želimo ohranjati vez z našo družinsko tradicijo,« pravi. Njihova proizvodna linija za kise velja za eno najsodobnejših in je skoraj v celoti avtomatizirana ter jim poleg visoke kakovosti izdelkov omogoča doseganje visoke delovne učinkovitosti. V slovenskem podjetju jih je namreč zaposlenih le pet. S sodobnim računalniškim sistemom sledenja in kodiranja izdelkov v proizvodnji zmanjšujejo tveganje ob odpoklicu blaga. »Vsak trenutek vemo, kje smo kaj kupili in kam smo kaj prodali. Če bi bilo s katerimkoli izdelkom karkoli narobe, bi vedeli, katere izdelke moramo odpoklicati,« pravi Hojnik.

Prevzeli so poljsko kisarno

Preboj so doživeli leta 2010, ko so kupili poljsko tovarno Wytwórnia Octu i Musztardy s 50 zaposlenimi, ki je svoje izdelke - kis, gorčico in kečap - pod blagovno znamko Parczew tržila od leta 1969. S prevzemom so postali največji proizvajalec kisa v Sloveniji. Pri nas in na Poljskem proizvedejo okoli deset milijonov litrov kisa na leto.

Na Poljskem s kisi, večinoma alkoholnimi, dosegajo 11-odstotni tržni delež in 2,5 milijona evrov prihodkov. Letos načrtujejo prodajo povečati za 13 odstotkov. Zaradi nižjih stroškov dela in cenejših surovin so na Poljskem kljub podobni evropski zakonodaji ugodnejše razmere za prehrambno industrijo kot v Sloveniji. »Na Poljskem je gospodarska rast tudi zadnja leta, ko je pri nas kriza, ljudje so optimistični, njihov standard se dviguje, tako raste tudi poraba,« ponazarja Hojnik.

S kisi oskrbujejo tudi globalne trgovce

S prevzemom so si po Hojnikovih besedah olajšali tudi širitev na bližnje evropske trge. Še pred letom dni jih je vleklo v Rusijo in Ukrajino, a so zaradi nemirnih političnih razmer povsem spremenili svoje načrte. »Usmerjamo se na nemški in francoski trg, pogovarjamo se tudi z Angleži,« pravi Hojnik.

V okviru poljskega podjetja poleg nacionalnih trgovskih verig s kisi oskrbujejo globalne trgovce, kot so Carrefour, Tesco, Kaufland in Eurocash. Mednarodni certifikati kakovosti so pomembna prednost, velikokrat pa tudi pogoj za sodelovanje s temi trgovskimi verigami. V Sloveniji so že pridobili zahtevni certifikat IFS (International Food Standard), na Poljskem pa ISO 22000, s katerim so povečali svojo konkurenčno prednost na zahodnoevropskih trgih.

Jabolčni kis, kečap in gorčica s koencimom Q10

»Pokušamo biti čim bolj inovativni, iskati nove smernice, nove možnosti in priložnosti,« trdi Hojnik. Na Poljskem imajo močan razvojni oddelek, ki je razvil celo paleto novih premijskih izdelkov, ki so zaradi dodatkov kar funkcionalna živila. To velja denimo za jabolčni kis s koencimom Q10, balzamični kis z dodatkom aronije in granatnega jabolka ter motni jabolčni kis z granatnim jabolkom. Najnovejša sta kečap in gorčica s koencimom Q10. Glavni trg za te premijske izdelke je po Hojnikovih besedah tujina, saj je Slovenija zanje premajhna.

Kljub močni internacionalizaciji podjetja Matej Hojnik poudarja potrebo po vpetosti v lokalno okolje: »Želimo ostati regijski proizvajalec, v Sloveniji ohranjati lokalno proizvodnjo in biti trdno vpeti v lokalno okolje. Na drugi strani pa želimo še bolj razvijati izvoz, saj brez rasti tudi v naši dejavnosti ni mogoče biti uspešen.«


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...