Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane

Krškopoljskega prašiča bomo spoznali do obisti

Čas branja: 2 min
29.04.2015  18:26
Marjeta Čandek-Potokar s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) je koordinatorka štiriletnega evropskega znanstveno-raziskovalnega in 3,4 milijona evrov vrednega projekta Treasure, v katerem bodo strokovnjaki iz devetih držav preučevali avtohtone pasme prašičev

V evropskem prašičerejskem projektu Treasure, ki traja od aprila 2015 do konca marca 2019, bodo raziskovali lokalne avtohtone pasme prašičev v Evropi. V Sloveniji imamo le eno - krškopoljskega prašiča, ki mu je pred 15 leti grozilo izumrtje, odtlej pa se populacija počasi povečuje. A čeprav na okoli 110 kmetijah redijo 350 plemenskih svinj in 60 merjascev, je ta pasma še vedno ogrožena. Je stara pasma, a o njej ne vemo dovolj, opozarja Marjeta Čandek-Potokar.

Meso krškopoljca je cenjeno, ker je aromatično in sočno ter vsebuje medmišično maščobo. Je tudi bolj zdravo od mesa sodobnih pasem. V primerjavi z njimi pitanci krškopoljcev dosegajo višjo ceno.

candek-potokar-meta-03-xx.1430353893.jpg.w.600px.jpg
"Treasure je prvi znanstveno-raziskovalni projekt s področja hrane in kmetijstva, ki ga koordinira slovenska ustanova. Za Kmetijski inštitut Slovenije je veliko priznanje, da so nam bolj priznani inštituti zaupali odgovorno nalogo koordinatorstva," pravi Marjeta Čandek-Potokar s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Za mesnine iz avtohtonih pasem

Čandek-Potokarjeva vidi možnosti, da bi krškopoljcu in drugim avtohtonim pasmam prašičev - tudi s projektom Treasure, ki je eden od treh financiranih projektov med 59 prijavljenimi na razpis o genskih virih - povrnili veljavo, ki so jo nekoč imeli in da bi jih živilskopredelovalna industrija čim bolj izkoristila. Za zgled je lahko iberijski pršut pata negra, ki ga pridelajo iz prašičev, ki jedo izključno želod. Njihov pršut, ki ima zaščiteno geografsko poreklo, pa prodajajo za 200 evrov na kilogram.

Večja prepoznavnost, boljši sistemi reje, boljše meso in mesnine

Eden od ciljev projekta Treasure je, da izboljša prepoznavnost avtohtonih pasem v EU, pa tudi krškopoljca iz Slovenije. S projektom bi radi izboljšali tudi plodnost in rastnost starih avtohtonih pasem prašičev. Preučili in optimirali bodo tudi sisteme reje lokalnih pasem, pri čemer bodo ugotavljali njihove prehranske potrebe in inovativne pristope v reji in prehrani, da bo kakovost mesnin iz teh prašičev čim večja. S projektom Treasure želijo zagotoviti osnovo, iz katere bi lahko razvili trajnostne in kratke oskrbovalne verige, pa tudi takšne sisteme reje, s katerimi bi ohranili ogrožene pasme prašičev. Projekt bo seveda prinesel tudi napredek v znanosti. Z boljšim poznavanjem krškopoljskega prašiča in drugih avtohtonih pasem po Evropi pa lahko pridemo tudi do bolj kakovostne predelave mesa in izdelkov, pravi Marjeta Čandek-Potokar.

V projektu še društvo rejcev krškopoljcev in biotehniška fakulteta

Poleg Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) kot koordinatorja sodeluje še 25 partnerjev iz devetih evropskih držav in 13 pridruženih partnerjev. Med partnerji sta iz Slovenije še biotehniška fakulteta v Ljubljani in KGZS iz Novega mesta.

"V projektu, ki temelji na raznolikosti lokalnih pasem prašičev in sistemov reje ter visoki kakovosti njihovih izdelkov, bomo ponudili novo paradigmo reje prašičev, ki izpolnjuje zahteve sodobne družbe glede varovanja okolja, ohranjanja genetske pestrosti, zagotavljanja dobrobiti živali in porabnikov po dobri in zdravi hrani," pravi Marjeta Čandek-Potokar.

Radi bi vzpostavili osnovo za razvoj trajnostnih verig preskrbe od reje do končnega izdelka, ki pride do kupca. Projektno delo bo potekalo po sklopih, KIS pa sodeluje pri vseh.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...

AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 6

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Ste vedeli, da vsa vina niso primerna za stroge vegane? 15

V kleti lahko vino pride v stik s snovmi živalskega izvora, ki lahko v sledeh ostanejo v vinu