Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

Ribogojstvo Goričar pokrije do četrtine slovenskih potreb po sladkovodnih ribah

Čas branja: 4 min
07.05.2015  22:30
Letos bodo prodali do 250 ton postrvi iz lastne pridelave in še dobrih 150 ton postrvi iz uvoza

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Dominik Goričar dodaj
Pavel Perc dodaj
Spar dodaj
Mercator dodaj
Tuš dodaj

Ribogojstvo Goričar iz Slivja pri Podbočju je največja sladkovodna ribogojnica v Sloveniji. Sami vzgojijo od 200 do 250 ton rib in uvozijo še 150 ton postrvi. Z ribami in cvičkom so lani ustvarili 2,5 milijona evrov prihodkov. Podobne pričakujejo tudi letos.

Gojijo več vrst postrvi - potočne zlatovščice, jezerske in kalifornijske postrvi ter sulce. »Lipana ne gojimo več, ker je zelo občutljiva riba, ki jo je težko vzgojiti,« pravi direktor Dominik Goričar.

Ob letni pridelavi od 200 do 250 ton rib so lani uvozili še 150 ton postrvi. »Če upoštevamo, da v Sloveniji pojemo od tisoč do 1.500 ton rib na leto, v naši ribogojnici pokrijemo od 20 do 25 odstotkov slovenskih potreb po ribah,« ocenjuje Dominik Goričar.

DSC-3431.1431024171.jpg.o.600px.jpg
»Radi bi kupili nove stroje za čiščenje, filetiranje in prebiranje rib, da smo v koraku s časom in nas velike ribogojnice ne povozijo,« pravi Dominik Goričar, direktor Ribogojstva Goričar. Foto: Pavel Perc

shutterstock-87852544.1431024172.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Večino rib predelajo

Ribogojnica ima dolgo tradicijo in trenutno zaposluje 11 ljudi. »Nekaj malega rib izvozimo tudi v Avstrijo in Nemčijo, večino pa sami predelamo,« pravi Dominik Goričar. Predelajo daleč največ postrvi, druge vrste rib so »eksotika in občasno na voljo«.

V svojem predelovalnem obratu ribe očistijo in filirajo. Na željo kupca jih tudi vakuumsko zapakirajo, zamrznejo ali dimijo. Prevladujejo dimljene postrvi, na kupčevo željo pa prekadijo tudi lososa, brancina in druge ribe.

Za popestritev imajo v ponudbi še morski program. »Kdor pride po postrvi, lahko kupi še kilogram sardel ali lignjev,« ponazarja Goričar. Gre za manjše količine morskih rib in morskih sadežev, ki jih od poslovnih partnerjev dobijo prek kompenzacij.

Postrvi šarenk prodajo največ

»Prodamo največ postrvi šarenk, ki imajo tudi najugodnejšo ceno, druge ribe pa so malo dražje,« pravi Goričar. Največjo količino rib prodajo v Spar, sledita Mercator in Tuš. Zadnje leto in pol jih vozijo tudi v Hofer, ki njihove ribe ceni, ker so slovenskega porekla, pravi sogovornik.

200-250

ton postrvi na leto vzgojijo v Ribogojstvu Goričar, ki je največja sladkovodna ribogojnica pri nas.

5.000

ton rib pa vsako leto vzgoji in proda največja italijanska sladkovodna ribogojnica.

S trgovci sklepajo pogodbe brez vnaprej določenih odkupnih količin, naročila pa dobijo sproti. Kar danes naročijo, jim naslednji dan pripeljejo v trgovine. Dvakrat na teden prečešejo vso Slovenijo z dvema kombijema s hladilnikom. »Na sto kilogramov natančno znamo predvideti naročila za redno prodajo, trgovci pa v akcijsko ponudbo vključujejo vsakič druge ribe,« pravi sogovornik.

Na vprašanje, pri katerem trgovcu dosegajo najboljše cene rib, pojasni: »Kupec, pri katerem dosežeš malo boljšo ceno, je slabši plačnik. Drug kupec je boljši plačnik, a nam ponuja malo nižjo ceno.«

Zaradi tveganj v manjši obseg proizvodnje

Zamude s plačili so za Goričarjeve težava, saj ribogojstvo zahteva veliko obratnih sredstev. »Postrvi hranimo 18 mesecev, da zrasejo do primerne velikosti, ki znaša med 250 in 350 grami,« ponazarja.

A leto in pol dolg proizvodno-prodajni cikel pri postrveh ni sogovornikova največja težava. »V Evropi ni zavarovalnice, ki bi zavarovala ribogojstvo, ker je to tako zelo tvegana dejavnost,« trdi Dominik Goričar.

Pred osmimi leti so vzgojili 400 ton rib na leto, a so obseg proizvodnje zmanjšali zaradi številnih tveganj, ki jim grozijo čez vse leto. Jato rib jim lahko odplavi, ko se zaradi poplav ali obilnega deževja nenadoma preveč poveča pretok vode. Septembra lani jim je v poplavah pobegnilo osem ton rib. Jeseni jih ogroža listje, ki pade v bazene. Poleti in ob suši pa pregretje vode in nizka gladina. »Le dvakrat na leto po 14 dni rib ne ogroža vreme ali kaj drugega, večino časa pa nanje preži nevarnost in moramo paziti, da ne nimamo izgub,« dodaja Goričar.

Pred izgubami se obvarujejo s črpalkami, dovajanjem kisika in senzorji, ki merijo kisik, temperaturo in pretok vode. To sicer podraži pridelavo, ker takšna oprema porabi precej elektrike. »Z ribami je treba živeti noč in dan ter stalno spremljati vremensko napoved, imamo pa že dovolj izkušenj, da lahko predvidimo nevarnosti in jih preprečimo,« pravi Goričar.

Prostora imajo dovolj, da bi obseg proizvodnje podeseterili, a o tem ne razmišljajo. »Dejavnost je preveč tvegana, širitev predraga, pa tudi trgovci v veliki meri še vedno gledajo na ceno rib, čeprav dajejo prednost slovenski ponudbi,« pojasnjuje Goričar.

Ribe na treh lokacijah

Ribe gojijo na treh lokacijah. V Dvoru pri Žužemberku imajo 20 bazenov, kjer je največji pretok vode, saj je priteče in odteče 1.500 litrov na sekundo. Na Studeni, ki priteče iz Kostanjeviške jame, imajo devet bazenov s pretokom 200 litrov na sekundo. V Slivju pri Podbočju pa je 11 bazenov, kjer je pretok vode precej manjši - šest litrov na sekundo.

Letos bodo imeli podobno količino rib kot lani. »Proizvodnje ne bomo povečali, ker trgovci takoj zaznajo presežke rib in zahtevajo nižjo ceno, v to pa ne privolimo,« pravi Dominik Goričar.

Nekonkurenčni za izvoz

O izvozu ne razmišljajo. »Proti največji italijanski sladkovodni ribogojnici, ki na leto proda pet tisoč ton rib, smo videti kot 'največji vikendaš na vasi'. Nismo jim konkurenčni, saj že ribjo hrano kupujemo dražje in tudi rib ne moremo prodajati po enakih cenah kot oni,« pojasnjuje.

Tudi zato vztrajajo pri manjši proizvodnji in prodaji na domačem trgu, pravi Dominik Goričar. Z ribami se je pred 37 leti začel ljubiteljsko ukvarjati njegov ded, sam pa ta družinski posel vodi 12. leto. »Do decembra 2003 je bilo ribogojstvo dopolnilna dejavnost na kmetiji, potem pa smo zanj morali ustanoviti podjetje Ribogojstvo Goričar,« pravi Dominik Goričar.

Kupili bi radi nove stroje za čiščenje, filetiranje in prebiranje, za kar se bodo prijavili na razpis za naložbe v predelavo in trženje rib, čemur je namenjenih 340 tisoč evrov. »Moramo v korak s časom, da nas velike ribogojnice ne povozijo,« dodaja sogovornik. Upa, da bodo kmalu dobili lani odobreno subvencijo za dve naložbi.

S cvičkom še do 2,5 milijona evrov prihodkov

Lani so prihodke s predlanskih 2,13 milijona evrov povečali na 2,5 milijona evrov, vključujejo pa tudi zaslužek od prodaje cvička. Cviček polnijo za Tuševo trgovsko znamko, prodajajo pa ga tudi drugim trgovskim verigam.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...