Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

S šampinjoni iz domače garaže do trgovskih polic

Čas branja: 3 min
14.05.2015  22:30
Družinska kmetija Krevh iz Miklavža na Dravskem polju na leto pridela 150 ton šampinjonov, s tem pa so drugi največji pridelovalci v Sloveniji.

Obveščaj me o novih člankih:  
Mercator dodaj
Spar dodaj
Tuš dodaj
Leclerc dodaj
Špela Beranič dodaj

Poleg belih in rjavih šampinjonov gojijo tudi bukove ostrigarje in šitake. Sveže gobe pod blagovno znamko Kmetija Krevh vse leto tržijo na trgovskih policah štirih trgovskih verig Mercator, Spar, Tuš in Leclerc. Med njihovimi stalnimi kupci so tudi gostinski lokali, gobe pa prodajajo še na dveh tržnicah: v Mariboru in tržnici v avstrijski Lipnici.

Gobe, sprva le bukove ostrigarje, so začeli gojiti pred 25 leti v domači garaži. Ostrigarji za rast ne potrebujejo dnevne svetlobe, temveč le izmenjavo dneva in noči, to pa lahko dosežejo tudi z umetno osvetljavo. »Najprej smo razrezali slamo, jo prekuhali in jo pomešali z micelijem. S to osnovo smo napolnili 18-kilogramske vreče,« o gojenju ostrigarjev, ki so se ga naučili iz strokovnih knjig pravi Špela Beranič.

Pet let so ostrigarje v okviru popoldanske obrti prodajali na tržnici, leta 1995 pa so se preusmerili na gojenje šampinjonov. »Slovenci jih bolj poznajo kot ostrigarje, zato po njih tudi veliko bolj povprašujejo. Temu smo se morali prilagoditi tudi mi,« dodaja. Dodaten prostor za gojenje gob so uredili še v starem hlevu ob kmetiji. Sčasoma so tudi ti prostori postali premajhni, zato so površine za gojenje šampinjonov razširili v klet pod stanovanjskim objektom.

IMG-0377.1431628180.jpg.o.600px.jpg
»Kupce prepričamo s kakovostjo, aromatičnostjo in svežino naših gob, ki jih gojimo brez fungicidov ali pesticidov. Naše gobe so zato tudi veliko bolj zdrave kot uvožene, pri katerih zaradi daljšega transporta in nižjih standardov nadzora uporabljajo škropiva,« pravi Aleš Ozvaldič s kmetije Krevh. Ob njem je hči Špela Beranič. Foto: Katja Ertl

Uvoz cenejših šampinjonov zatrl manjše pridelovalce

Pred 20 leti je bilo po besedah Aleša Ozvaldiča gojenje šampinjonov pri nas zelo priljubljeno. V tem so številni pridelovalci videli možnost za dodaten zaslužek. »Brez težav smo dobili manjše količine komposta. Dobavitelji so počakali, da se je nabralo več naročil, nato pa uvozili kompost in ga razposlali gojiteljem gob po Sloveniji. Včasih smo na kompost morali tudi čakati in občasno nam je šampinjonov tudi zmanjkalo,« se spominja Ozvaldič. Pridelava šampinjonov je začela postopoma zamirati, ko so odjemalci, med največjimi je bila Droga, začeli v večjih količinah uvažati cenejše šampinjone iz Madžarske, Poljske in Nizozemske.

Kompost sami uvažajo

Od kopice manjših pridelovalcev šampinjonov pred 20 leti so ostali le še štirje veliki pridelovalci. Zato se je ustavila tudi dobava komposta. Morali so ga začeti uvažati in ker se jim je zaradi transportnih stroškov splačalo pripeljati cel tovornjak komposta, so se odločili za povečanje pridelave. S tako nastalimi presežki šampinjonov so šli na trgovske police.

14-15

ton gob, zlasti šampinjonov, vsak mesec poberejo na kmetiji Krevh iz Miklavža na Dravskem polju.

70 %

gob prodajo trgovskim verigam.

30 %

gob kupijo gostinci in kupci na tržnicah.

Na mesec pridelajo 15 ton gob

Leta 2004 so začeli sodelovati z Mercatorjem, tri leta pozneje s Tušem, leta 2012 pa še s Sparom in Leclercom. Količine so povečevali postopoma. Od začetne tone ali tone in pol na mesec jim je pridelavo danes uspelo povečati na 14 do 15 ton gob na mesec. Od 90 do 95 odstotkov gob je šampinjonov, preostale so bukovi ostrigarji in šitake.

Več kot 70 odstotkov gob prodajo trgovinam, preostale gostinskim lokalom in na tržnici v Mariboru ter v avstrijski Lipnici.»Nekoč je bilo za trgovce pomembno samo to, kdo ponudi nižjo ceno. Cenovni pritiski iz tujine še prihajajo, a kupci in trgovci čedalje več povprašujejo po slovenskih pridelkih,« pravi Ozvaldič. Največjo konkurenco vidi v uvozu cenejših gob iz Madžarske, Poljske in Italije.

Bolj kakovostne, sveže in zdrave gobe od uvoženih

»Kupce lahko prepričamo le s kakovostjo, aromatičnostjo in svežino naših gob, saj pri gojenju ne uporabljamo fungicidov ali pesticidov. Naše gobe so zato tudi veliko bolj zdrave kot uvožene, pri katerih zaradi daljšega prevoza in nižjih standardov nadzora uporabljajo škropiva,« o konkurenčnih prednostih pravi Špela Beranič.

Tričlanski družini pri gojenju gob pomaga še ena redno zaposlena in dve zaposleni prek podjemne pogodbe. Gobe pobirajo vse dni v letu. Z viličarjem si pomagajo le pri polnjenju komposta v rastlinjake, medtem ko jih ročno zalivajo, pobirajo in pakirajo. Pobrane gobe je treba čim prej ohladiti na dve do pet stopinj Celzija, saj se pri pakiranju na plastičnih pokrovčkih sicer nabere vlaga in gobe začno hitreje gniti.

Do pridelka v le štirih dneh

Na začetku so kot osnovo za gojenje šampinjonov uporabljali drugo fazo komposta, do prvih poganjkov šampinjonov pa je trajalo 14 dni. Pozneje so gojenje začeli s tretjo fazo, danes pa kupujejo kompost v četrti fazi, v katerem so že vidni nastavki majhnih šampinjonov. Da pobiranja tako preteče le od dva do štiri dni. V rastlinjakih morajo ves čas ohranjati stalno temperaturo okrog 18 stopinj Celzija. Pozimi in poleti si pri segrevanju in ohlajanju rastlinjakov pomagajo s klimatskimi napravami.

Nov rastlinjak in večja hladilnica

Lani so s pridelavo gob ustvarili 260 tisoč evrov prihodkov, ves dobiček pa vlagajo naprej. Kupili so viličarja in dostavni kombi s hladilno komoro, s katerim gobe vozijo v centralna skladišča trgovskih verig. Zdaj imajo štiri rastlinjake s skupno površino 540 kvadratnih metrov, radi pa bi postavili še enega, hkrati pa povečali še hladilnico.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...