Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev  Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev Pri prašičih in piščancih bi radi povečali število rejcev, nove iščejo zlasti med mladimi kmeti
Kupci bolj preverjajo poreklo mesa Kupci bolj preverjajo poreklo mesa »Po aferi s poljsko govedino je prodaja govejega mesa upadla za več kot 20 odstotkov, a se počasi popravlja; kupci so bili zmedeni, po aferi pa bolj preverjajo poreklo mesa,« pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.
Ljutomerčanov novi hlev za plemenske svinje je obvisel v zraku Ljutomerčanov novi hlev za plemenske svinje je obvisel v zraku Niso se še odločili, ali bodo ob napovedanih spremembah politike sklada kmetijskih zemljišč izpeljali 3,7-milijonsko naložbo, čeprav jim od papirjev manjka le okoljevarstveno dovoljenje
(intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo (intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo Več podpore naj v prihodnji finančni perspektivi dobijo tudi krave dojilje, saj sami nimamo dovolj telet za pitanje, predlaga predsednik Zadružne zveze Slovenije.
V prireji mleka je dohodek na enoto površine večji kot pri prireji mesa V prireji mleka je dohodek na enoto površine večji kot pri prireji mesa Prireja mleka zahteva več vloženega dela in vlaganj od prireje mesa

Minister Mramor bi zdaj oral še pri kmetih - katastrski dohodek gre v nebo

Čas branja: 3 min
14.04.2016  22:30
Predlog novega zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka utegne finančnemu ministru nakopati srd kmetov, torej tistega dela Slovencev, s katerim se je najmanj zdravo šaliti
Minister Mramor bi zdaj oral še pri kmetih - katastrski dohodek gre v nebo

Obveščaj me o novih člankih:  

Z novim zakonom bo finančno ministrstvo katastrski dohodek kmetom dvignilo v nebo, v različnih delih Slovenije so pričakovani dvigi katastrskega dohodka za 700 do več kot dva tisoč odstotkov. Kmete to seveda jezi, saj je katastrski dohodek osnova tako za izračun njihove dohodnine kot za izračun višine članarine za kmetijsko-gozdarsko zbornico.

Predvidoma v prihodnjem tednu bo dokončno usklajen predlog zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (KD). Prvi vtisi kmetov, ki jim na podlagi KD Furs izračuna davčna bremena, so katastrofalni. »Pomembno zvišanje davčne osnove za kmetijsko dejavnost je v času, ko je stanje v kmetijstvu zaradi izjemnega nihanja cen in v posameznih panogah dlje trajajočega obdobja stalnega upadanja cen, zelo problematično. Tudi zaradi razmer v gozdarstvu, ki se sooča s posledicami žledoloma in napada podlubnikov, se ni mogoče strinjati s tako drastičnim povečanjem obdavčitve,« pravijo na kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS). »Uradnikom v Ljubljani se je odpeljalo, kot bi si želeli, da vsi skupaj nehamo delati,« nam je povedal jezni vinar na Goriškem forumu Financ.

persolja-silvan03-be.1460661869.jpg
»Če komu kaj denarja ostaja, tu, v Brdih, to sploh ni vprašanje, kar k nam naj pride, bomo že našli, kam ga naložiti,« pravi Silvan Peršolja, direktor vinske kleti Goriška brda.

Kmetje so besni, vinogradniki zahtevajo pojasnila

Objava predloga zakona je na terenu povzročila veliko slabe volje in zahtev, da se davčna bremena za kmetijstvo in gozdarstvo ne smejo povečati. Zaradi predlagane spremembe načina izračuna se v posameznih primerih pričakuje, da bo po novem KD znašal od nekaj deset- do nekaj tisočkratnika zdajšnje višine osnove. Kmetje iz različnih delov Slovenije in različnih kmetijskih dejavnosti so nam sporočili, da jim novi zakon povečuje KD za 700 in celo za več kot dva tisoč odstotkov.

»Upam, da nam bo ministrstvo za finance razgrnilo te kalkulacije, s katerimi so njihovi apetiti po obdavčenju kmetijstva tako narasli,« je na včerajšnjem Goriškem forumu Financ dejal Bruno Gaberšek iz združenja družinskih vinogradnikov.

strnisa-tanja02-be.1460661870.jpg
Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva, je vinarjem iz Goriških brd napovedala, da bo predlog zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka s finančnim ministrstvom usklajen prihodnji teden.

Trajna dejavnost potrebuje stabilno okolje

Vinogradi so trajni nasadi in temu primerno bi moralo biti znano in predvidljivo tudi okolje, v katerem delujejo, se strinjajo briški vinogradniki in vinarji, ki so se udeležili foruma. Pri novem zakonu kmete iz zahodnega dela Slovenije najbolj moti, da je finančno ministrstvo pridelavo vina in oljčnega olja izločilo iz osnovne kmetijske dejavnosti. »V osnovno kmetijsko dejavnost bi morala biti vključena tudi pridelava vina in oljčnega olja na način, da se upošteva večkratnik dohodka od pridelave grozdja in oljk,« pravijo tudi na KGZS, kjer so k predlogu zakona, ki sta ga pripravila finančno in kmetijsko ministrstvo, dali devet gosto tipkanih strani pripomb.

Malim vinarjem je le še tega treba bilo

Kmetijstvo, gozdarstvo, vinogradništvo in vinarstvo niso zgolj gospodarske dejavnosti, opozarjajo briški vinarji. Če oni opustijo svojo dejavnost, če jih država s privijanjem davč­nega primeža v to prisili, se bo tudi ta del Slovenije počasi izpraznil. Nasprotno pa lahko država s pametnimi ukrepi življenje v tem delu države močno polepša, ne le domačnim, temveč tudi obiskovalcem. »Nosilci vinskega turizma so družinski vinarji, povsod je tako, od Toskane prek Gradiščanskega do Španije,« pravi Gaberšek. Kaj sploh pričakujejo od države? Ne veliko, želijo si čim bolj organizirane promocije slovenskih vin.

gabersek-bruno01-be.1460661872.jpg
Bruno Gaberšek, sekretar združenja družinskih vinogradnikov, finančnega ministra Dušana Mramorja poziva, da razgrne »izračune, s katerimi so njihovi apetiti po obdavčenju kmetijstva tako narasli.«

Ne veste, kam z denarjem? Kar v Brda z njim!

»Če gre cela Francija na kup, smo končno tudi mi spoznali, da moramo ustvariti enotno blagovno znamko za vso Slovenijo,« pravi Silvan Peršolja, direktor vinske kleti Goriška brda. Kot je dejal, naši vinarji ne tekmujejo več med seboj, ampak s konkurenti iz drugih držav. »Subvencije zato niso darilo, temveč orodje, s katerim vinarji ohranjajo konkurenčnost proti tekmecem, to pa je pri malih vinogradih še toliko pomembneje,« je povedal Peršolja. Večina vinogradov v Sloveniji je velikih okoli pol hektarja in le okoli 400 jih je večjih kot pet hektarjev. Na vprašanje, kam v času poceni denarja naložiti denar, Peršolja kar izstreli odgovor: »Če komu kaj denarja ostaja, tu, v Brdih, to sploh ni vprašanje, kar k nam naj pride, bomo že našli, kam ga naložiti.«

Zakaj sploh grenijo življenje kmetom?

Ministrstvo za finance je pojasnilo, da bi se zdaj veljavni zakon moral začeti uporabljati v letu 2013, pa je bilo takrat zaradi pritiska javnosti uveljavljeno prehodno obdobje. To poteče letos, zato morajo uveljaviti spremembe, sicer se bo po poteku prehodnega obdobja uveljavil način ugotavljanja KD po veljavnem zakonu, to pa pomeni še veliko večje spremembe v višini ugotovljenega KD, kot jih predvideva predlog novega zakona. Državna sekretarka s kmetijskega ministrstva Tanja Strniša je dejala, da usklajevanja s finančnim ministrstvom še potekajo in bodo končana prihodnji teden. »Sredi tekme je nehvaležno napovedovati rezultat,« pravi Strniševa.

Koliko sploh je katastrskega dohodka?

Ob upoštevanju podatkov ekonomskega računa za kmetijstvo in gozdarstvo bo skupni KD, določen s prvimi izračuni na podlagi predlagane metodologije, znašal okoli 176 milijonov evrov, kar je podobno oceni skupnega KD iz prvih izračunov v letu 2013, ko je znašal okoli 190 milijonov. Ob predlaganem prehodnem obdobju bo znesek v prvem letu uveljavitve pol nižji, torej okoli 88 milijonov evrov, pravijo na finančnem ministrstvu. To je približno enako znesku, ki je bil na podlagi usklajenih kalkulacij določen za leto 2013, obenem pa dvakrat višji od zneska skupnega katastrskega dohodka, ki se je določil s prehodnim zamrznjenim stanjem v letih od 2014 do 2016, ki je izhajalo iz stanja pred uvedbo nove metode.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kmetje, preberite, kje vas bodo letos čakali inšpektorji

Kmetijski inšpektorji bodo preprečevali zaraščanje in neobdelanost kmetijskih površin, pri konoplji bodo preverjali vsebnost THC, pri...

AGROBIZ
Novice
Novice Pozor, ugodna posojila za nakup kmetijskih zemljišč 1

Ponuja jih ribniški sklad, zadnji rok za oddajo vloge je 8. aprila, na voljo je še 2,5 milijona evrov; kmalu nov razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Prašičerejci dobijo državno pomoč, panoga pa strategijo razvoja 2

Rejcem, ki so zaradi nizkih cen mesa v hudih težavah, je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ponudila pol milijona evrov enkratne...

AGROBIZ
Novice
Novice Manj ovir za postavitev rastlinjakov 5

Na razpisu za ukrep 4.1 iz Programa za razvoj podeželja, ki je odprt do konca maja, sofinancirajo tudi postavitev rastlinjakov, kar je...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja kratka veriga lokalno vzrejene govedine iz Posavja

Sevniška zadruga bo s kmetijami tržila in promovirala prednosti lokalno vzrejenega mesa

AGROBIZ
Novice
Novice Po letu 2021 subvencije tudi za ohranitveno kmetijstvo 6

Z ohranitvenim kmetijstvom izboljšujemo in vzdržujemo kakovostna živa tla brez oranja, ob stalni pokritosti tal s poljščinami, dosevki...