Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Bum, po lastnikih kmetijskih zemljišč, gozdov, po vinarjih in čebelarjih! Kakšen bo davek po novem?

Čas branja: 3 min
20.04.2016  12:53
Predstavljamo verjetne nove obdavčitve kmetijskih zemljišč, gozdov, čebelarjev, vrtnarjev, vinarjev, oljkarjev in kmetovalcev
Bum, po lastnikih kmetijskih zemljišč, gozdov, po vinarjih in čebelarjih! Kakšen bo davek po novem?

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Kmetje se razburjajo, ker se jim bo prihodnje leto povišala obdavčitev - to je katastrski dohodek. In vsak ima svoje predloge - od finančnega do kmetijskega ministrstva in zbornic.

Kakšen predlog pa bo na koncu oblikovala vlada in ga poslala v državni zbor? Predlog novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (osnova za izračun davka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti) je sicer še med vladnimi gradivi in naj bi ga vlada obravnavala v drugem tednu maja. Predstavljamo nekaj možnih rešitev.

Najprej pa osnove: kako so kmetje, čebelarji sploh obdavčeni? Lahko so po pavšalu. Torej imajo določen katastrski dohodek glede na zemljišče in pridelavo, ta se potem všteva v dohodnino. Pri tem pa so upoštevane oprostitve - če je katastrski dohodek nižji od 200 evrov, ni obdavčen, prav tako čebelarji nimajo obdavčenega dohodka iz 40 panjev. Vsi pridelovalci se vedno lahko odločijo tudi, da bodo vodili knjige in bili obdavčeni po dejanskih prihodkih in odhodkih. Ta možnost bo ostala tudi v prihodnje.

Osnova za izračun katastrskega dohodka bo ekonomski račun za kmetijstvo in gozdarstvo (tega na podlagi cen določi statistični urad), zmanjšan za ocenjene stroške pri posamezni dejavnosti.

Kakšne novosti torej prinaša nova zakonodaja?

  1. Kmetijska zemljišča

    Katastrski dohodek, ki je dejansko pavšalna ocena tržnega dohodka iz dejavnosti kmetijstva (in gozdarstva), ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno ravnijo pridelave (torej ni nujno, da vaše zemljišče toliko zasluži - lahko več ali manj), se bo določil v razredih proizvodne sposobnosti za kmetijska zemljišča na podlagi bonitetnih točk - torej na podlagi tega, kako dobro je zemljišče... Boniteta je torej podatek o proizvodni sposobnosti zemljišč. Ta se vodi v zemljiškem katastru po predpisih o evidentiranju nepremičnin.

    Skratka, lastniki kmetijskih zemljišč (če ne boste določili drugega, dejanskega uporabnika na davkariji, ki bo izjavo, da je uporabnik zemljišča, davkariji tudi poslal), boste plačali 10 odstotkov ocenjene tržne vrednosti možne pridelave iz ekonomskega računa za zadnjih pet let (poenostavljeno: država vam bo izračunala, koliko bi na svoji zemlji lahko zaslužili in upoštevala 90-odstotne stroške, preostalo pa bo vaš katastrski dohodek, ki se bo všteval v dohodnino).

    Kako pa bodo obdavčena kmetijska zemljišča, ki niso v aktivni rabi? V okviru davka na premoženje, je zapisano v obrazložitvah predloga novega zakona. Kaj konkretno to pomeni? Odgovor finančnega ministrstva še čakamo.

  2. Posebne kulture

    Po novem predlogu zakona pa bodo pavšalno, torej po katastrskem dohodku, lahko obdavčeni tudi pridelovalci posebnih vrst, za katere so morali do zdaj voditi knjigovodstvo na podlagi dejanskih prihodkov in stroškov. To bodo torej po novem tudi zelenjadnice (vrtnine) in zelišča v intenzivni pridelavi (torej več kot ena zelenjadnica ali zelišče na isti površini v posameznem letu), pa tudi denimo jagode, artičoke, šparglji. Tudi vzreja polžev na njivah se bo lahko obdavčila po katastrskem dohodku. Še vedno pa pavšalno, torej po katastrskem dohodku, najverjetneje ne boste mogli biti obdavčeni tisti, ki pridelujete zelenjavo v rastlinjakih, ki pridelujete okrasne rastline ter vsa pridelava, ki ni vezana na zemljišče.

  3. Čebelarji

    Po zdaj predlaganem zakonu šteje, da je 40 odstotkov tržnega dohodka (ta se izračuna kot povprečna vrednost proizvodnje medu v proizvajalčevih cenah za zadnjih pet let) katastrski dohodek. Torej bi znašali stroški 60 odstotkov. Kmetijsko gozdarska zbornica predlaga, da bi stroški znašali 80 odstotkov.

    Veljale bodo sicer prehodne določbe, to pomeni, da se v letu 2017 za pripis katastrskega dohodka in pavšalne ocene na čebelji panj upošteva polovica zneska, v letu 2018 pa 75 odstotkov zneska. Dodajmo, da še vedno velja, da davka - če ima čebelar 40 panjev - ne bo. Trenutno velja, da je davčna osnova za vsak naslednji panj 17 evrov.

  4. Oljkarji in vinarji

    Po katastrskem dohodku bi bila zdaj lahko obdavčena le proizvodnja denimo grozdja, ne pa vina. Kmetijsko gozdarska zbornica želi, da bi se tudi vino in oljčno olje lahko obdavčili po katastrskem dohodku in ne le po dejanskih prihodkih in odhodkih, a po višji vrednosti kot grozdje (denimo trikratni). So pa tudi za dogovor, da bi bila pavšalna obdavčitev možna denimo le za manjše pridelovalce vina in olja.

  5. Gozdovi

    Pri gozdovih se bo katastrski dohodek upošteval glede na tako imenovano proizvodno sposobnost; torej bodo pri tem upoštevali tudi rastiščni koeficient. Za gozdna zemljišča in plantaže gozdnega drevja naj bi katastrski dohodek znašal 40 odstotkov možnega zaslužka (v predlaganem zakonu naj bi namreč po predlogu finančnega ministrstva stroški znašali 60 odstotkov vseh prihodkov; na kmetijskem ministrstvu predlagajo povečanje stroškov na 80 odstotkov, prav tako na kmetijsko gozdarski zbornici).

Več o tem, kaj najbolj skrbi kmete, in o predlogih kmetijskega ministrstva ter o pojasnilih finančnega ministrstva lahko preberete na Židan za največ 100-odstotno rast katastrskega dohodka po novem izračunu, Minister Mramor bi zdaj oral še pri kmetih - katastrski dohodek gre v nebo in Finančno ministrstvo pojasnjuje strmo rast katastrskega dohodka.

Koliko sploh je katastrskega dohodka?

Ob upoštevanju podatkov ekonomskega računa za kmetijstvo in gozdarstvo bo skupni katastrski dohodek, določen s prvimi izračuni na podlagi predlagane metodologije, znašal okoli 176 milijonov evrov, kar je podobno oceni skupnega katastrskega dohodka iz prvih izračunov v letu 2013, ko je znašal okoli 190 milijonov. Ob predlaganem prehodnem obdobju bo znesek v prvem letu uveljavitve pol nižji, torej okoli 88 milijonov evrov, pravijo na finančnem ministrstvu. To je približno enako znesku, ki je bil na podlagi usklajenih kalkulacij določen za leto 2013, obenem pa dvakrat višji od zneska skupnega katastrskega dohodka, ki se je določil s prehodnim zamrznjenim stanjem v letih od 2014 do 2016, ki je izhajalo iz stanja pred uvedbo nove metode.

Kmetijsko gozdarski zbornici se zdi obdavčitev previsoka in, kot je poudaril direktor zbornice Branko Ravnik na tiskovni konferenci, je ta številka previsoka in ne izkazuje dejanskega dohodkovnega stanja v kmetijstvu. "Prava številka bi bila vsaj pol nižja. Zdaj je bila osnova za gozdarstvo 40 milijonov evrov, kmetijstvo pa 31 milijonov evrov," piše STA.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.