Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije
Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Poleg bezgovega delajo tudi jabolčni kis, prodajo bi radi razširili po Sloveniji in sčasoma tudi v tujino, za kar morajo povečati obseg proizvodnje
Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Predelava hrane v Sloveniji je lahko zelo donosen posel. Najboljši živilci in pijačarji se po dobičkonosnosti lahko kosajo s farmacevti
Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

Največ sistemov za spremljanje škodljivcev Efos proda v Avstralijo

Čas branja: 3 min
12.06.2016  22:30
Veliko zanimanja je tudi iz Turčije, ZDA in EU, rešitve za digitalno spremljanje škodljivcev tržijo prek fitofarmacevtskih multinacionalk
Največ sistemov za spremljanje škodljivcev Efos proda v Avstralijo
Trapview, sistem za samodejno spremljanje žuželk, zmanjša škodo na pridelku in prepreči širjenje škodljivcev na druga območja.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Efos je med redkimi podjetji, ki so v manj kot desetih letih prodrli skoraj na vse celine in postali svetovni vodja v svoji tržni niši. Njihove sisteme za digitalno spremljanje 30 različnih škodljivcev Trapview uporabljajo veliki pridelovalci od Južne in Severne Amerike, Evrope, Ukrajine in južne Afrike do Avstralije in Nove Zelandije. Bolj kot vstopu na nove trge se posvečajo širitvi prodaje na osvojenih. Letos pričakujejo okoli 800 tisoč evrov prihodkov, lani so jih povečali za polovico, na dobrih 600 tisoč evrov.

Lani so prodali 900 vab s sistemom za vsakodnevno spremljanje škodljivcev prek mobilne ali spletne aplikacije Trapview, letos se bližajo številki tisoč. Vrhunec prodajne sezone je do maja na severni polobli, na južni polobli pa se začne julija in avgusta.

Trapview je sestavljen iz lepljive vabe, na katero se zalepijo škodljivci - žuželke, ki jih poslika več kamer. Slike vab, ki jim z GPS določijo lokacijo, obdelajo in prek mobilne ali spletne aplikacije prikažejo uporabniku. Modem pošlje podatke prek GSM-omrežja. Poseben algoritem avtomatsko prepozna žuželke. Pridelovalcem zagotovijo statistične podatke o škodljivcih. To je zelo pomembno zato, da lahko kmetje škropijo pravočasno - v fazi jajčec in ko so ličinke še majhne - in čim bolj zmanjšajo začetno populacijo škodljivcev, da ne bo škode, ko bosta sadje in zelenjava zrela. Ste vedeli, da je pri konvencionalni pridelavi jabolk potrebnih od 10 do 12 škropljenj, pri integrirani pridelavi od 20 do 25, pri ekološki pridelavi pa od 40 do 48? Seveda pri vsaki pridelavi uporabljajo različna škropiva. Ta pomenijo enega od večjih stroškov pridelave, zato je toliko bolj pomembno, da škropijo pravočasno.

Majhne žuželke, velika škoda

Ena od sovk, njeno latinsko ime je Helicoverpa armigera, na leto naredi za več milijard evrov škode. Je večji nočni metulj, ki napade bombaž, paradižnik, koruzo, čičerko, tobak ... Prej je v Braziliji ni bilo, potem pa je v enem letu naredila za 900 milijonov evrov škode. Kar nekaj škodljivcev je dobrih popotnikov, ki lahko preletijo od 300 do tisoč kilometrov.

Primer iz Brazilije ni osamljen. Februarja so na primer prepovedali izvoz agrumov iz Maroka v ZDA, ker so bili okuženi z enim od škodljivcev, ki ga Američani ne želijo v svoji državi. V Avstraliji in Novi Zelandiji lahko na Japonsko izvažajo le pridelke, ki niso okuženi z jabolčnim zavijačem. Tudi za izvoz češenj iz ZDA na Japonsko morajo vsak dan spremljati škodljivce. »Trapview zmanjša škodo na pridelku in prepreči širjenje škodljivcev na druga območja,« pravi Matej Štefančič, direktor Efosa. Najprej so razvili sistem za spremljanje jabolčnega zavijača in drugih nočnih metuljev, pozneje so ga širili na muhe in druge vešče, ki jih ni mogoče privabiti s feromoni.

Med prvimi tremi v svoji niši na svetu

V devetih letih so se iz tehnološkega start-up podjetja prebili med prve tri svetovne ponudnike napredne rešitve, s katero si lahko kmetje optimizirajo zatiranje škodljivcev s škropljenjem in pridelajo več. Efos po Štefančičevih besedah že posluje na največ trgih. Trga jim ne bo zmanjkalo, saj naj bi leta 2050 živelo 9,6 milijarde ljudi, produktivnost v kmetijstvu pa bo treba povečati za 70 odstotkov, da bo hrane za vse dovolj.

Njihov trg je velik 220 milijonov hektarjev

»S sistemom za spremljanje 30 različnih škodljivcev ciljamo na 220 milijonov hektarjev velik trg,« pravi Štefančič. Največ kupcev dobijo prek multinacionalk, ki razvijajo in prodajajo fitofarmacevtska sredstva (FFS) za zaščito rastlin. »Najbolje sodelujemo z Adamo in DuPontom, partnersko sodelovanje pa gradimo tudi z drugimi multinacionalkami,« dodaja Štefančič. Ko jim uspe za Trapview navdušiti prodajno osebje multinacionalk in jim pokazati, kako njihov sistem rešuje težave kmetov, s prodajo na terenu ni težav.

Dobro se obnese tudi prodaja prek velikih sistemov kmetijskih zadrug in kmetijskih svetovalcev, ki kmetom povedo, kdaj in kje naj uporabijo zaščitno sredstvo pred škodljivci. Kmetje želijo enako količino in kakovost pridelka, zanimajo jih stroški pridelave na hektar in hektarski donos. Kot je Mateju Štefančiču povedal eden večjih pridelovalec kivija na Novi Zelandiji, znaša razlika med vrhunsko in malo slabšo kakovostjo kivija med 30 in 60 tisoč dolarji na hektar. Pri takšnem denarju kmetje ne tvegajo, da bi jim pridelek uničili škodljivci.

Kupce vidijo tudi v živilskopredelovalni industriji

»Možne kupce vidimo tudi v živilskopredelovalni industriji, ki lahko z našo rešitvijo Trapview pri kmetih vpeljejo dobre prakse pri sistemu nadzora kakovosti,« še pove sogovornik. Lani so prodajo povečali za polovico, na 610 tisoč evrov. Letos pričakujejo okoli 800 tisoč evrov prihodkov. Pol jih prinese Trapview, pol pa jih zaslužijo s programsko opremo na ključ, ki jo naročajo državne ustanove v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, kot je naša uprava za varno hrano UVHVVR.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela

Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija Je ekološko kmetovanje dobra poslovna priložnost?

Pri porabi ekoloških živil na prebivalca na leto v Sloveniji kar močno zaostajamo za zahodnimi državami; priložnosti za rast je zato...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe 1

Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kraški brinjevec je adut turistične kmetije pri Filetu 1

Poleg prenočitev in domače hrane gostom ponujajo še kraški slivovec, viljamovko, staran vinjak, žganje iz kutin in rožičev ter gin

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Kastelic - Žonta bo prenovila sirarno

Poletno ponudbo mlečnih izdelkov bi radi razširili s sladoledom, čez nekaj let pa vpeljali tudi rejo goveda za meso

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Jerala povečuje prodajo in predelavo jabolk

Obnavljajo sadovnjak in vlagajo v nove tehnologije, načrtujejo tudi novi prostor za predelavo sadja

OGLAS
AGROBIZ
Vroče je! Imamo odličen predlog za osvežitev

Predstavljamo lahek napitek, s katerim se lahko v vročih poletnih mesecih odlično osvežimo.