Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Katere drastične spremembe pri ravnanju z zvermi zahteva Sindikat kmetov Slovenije in kako jih podpira Šarec
Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti

Največ sistemov za spremljanje škodljivcev Efos proda v Avstralijo

Čas branja: 3 min
12.06.2016  22:30
Veliko zanimanja je tudi iz Turčije, ZDA in EU, rešitve za digitalno spremljanje škodljivcev tržijo prek fitofarmacevtskih multinacionalk
Največ sistemov za spremljanje škodljivcev Efos proda v Avstralijo
Trapview, sistem za samodejno spremljanje žuželk, zmanjša škodo na pridelku in prepreči širjenje škodljivcev na druga območja.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Efos je med redkimi podjetji, ki so v manj kot desetih letih prodrli skoraj na vse celine in postali svetovni vodja v svoji tržni niši. Njihove sisteme za digitalno spremljanje 30 različnih škodljivcev Trapview uporabljajo veliki pridelovalci od Južne in Severne Amerike, Evrope, Ukrajine in južne Afrike do Avstralije in Nove Zelandije. Bolj kot vstopu na nove trge se posvečajo širitvi prodaje na osvojenih. Letos pričakujejo okoli 800 tisoč evrov prihodkov, lani so jih povečali za polovico, na dobrih 600 tisoč evrov.

Lani so prodali 900 vab s sistemom za vsakodnevno spremljanje škodljivcev prek mobilne ali spletne aplikacije Trapview, letos se bližajo številki tisoč. Vrhunec prodajne sezone je do maja na severni polobli, na južni polobli pa se začne julija in avgusta.

Trapview je sestavljen iz lepljive vabe, na katero se zalepijo škodljivci - žuželke, ki jih poslika več kamer. Slike vab, ki jim z GPS določijo lokacijo, obdelajo in prek mobilne ali spletne aplikacije prikažejo uporabniku. Modem pošlje podatke prek GSM-omrežja. Poseben algoritem avtomatsko prepozna žuželke. Pridelovalcem zagotovijo statistične podatke o škodljivcih. To je zelo pomembno zato, da lahko kmetje škropijo pravočasno - v fazi jajčec in ko so ličinke še majhne - in čim bolj zmanjšajo začetno populacijo škodljivcev, da ne bo škode, ko bosta sadje in zelenjava zrela. Ste vedeli, da je pri konvencionalni pridelavi jabolk potrebnih od 10 do 12 škropljenj, pri integrirani pridelavi od 20 do 25, pri ekološki pridelavi pa od 40 do 48? Seveda pri vsaki pridelavi uporabljajo različna škropiva. Ta pomenijo enega od večjih stroškov pridelave, zato je toliko bolj pomembno, da škropijo pravočasno.

Majhne žuželke, velika škoda

Ena od sovk, njeno latinsko ime je Helicoverpa armigera, na leto naredi za več milijard evrov škode. Je večji nočni metulj, ki napade bombaž, paradižnik, koruzo, čičerko, tobak ... Prej je v Braziliji ni bilo, potem pa je v enem letu naredila za 900 milijonov evrov škode. Kar nekaj škodljivcev je dobrih popotnikov, ki lahko preletijo od 300 do tisoč kilometrov.

Primer iz Brazilije ni osamljen. Februarja so na primer prepovedali izvoz agrumov iz Maroka v ZDA, ker so bili okuženi z enim od škodljivcev, ki ga Američani ne želijo v svoji državi. V Avstraliji in Novi Zelandiji lahko na Japonsko izvažajo le pridelke, ki niso okuženi z jabolčnim zavijačem. Tudi za izvoz češenj iz ZDA na Japonsko morajo vsak dan spremljati škodljivce. »Trapview zmanjša škodo na pridelku in prepreči širjenje škodljivcev na druga območja,« pravi Matej Štefančič, direktor Efosa. Najprej so razvili sistem za spremljanje jabolčnega zavijača in drugih nočnih metuljev, pozneje so ga širili na muhe in druge vešče, ki jih ni mogoče privabiti s feromoni.

Med prvimi tremi v svoji niši na svetu

V devetih letih so se iz tehnološkega start-up podjetja prebili med prve tri svetovne ponudnike napredne rešitve, s katero si lahko kmetje optimizirajo zatiranje škodljivcev s škropljenjem in pridelajo več. Efos po Štefančičevih besedah že posluje na največ trgih. Trga jim ne bo zmanjkalo, saj naj bi leta 2050 živelo 9,6 milijarde ljudi, produktivnost v kmetijstvu pa bo treba povečati za 70 odstotkov, da bo hrane za vse dovolj.

Njihov trg je velik 220 milijonov hektarjev

»S sistemom za spremljanje 30 različnih škodljivcev ciljamo na 220 milijonov hektarjev velik trg,« pravi Štefančič. Največ kupcev dobijo prek multinacionalk, ki razvijajo in prodajajo fitofarmacevtska sredstva (FFS) za zaščito rastlin. »Najbolje sodelujemo z Adamo in DuPontom, partnersko sodelovanje pa gradimo tudi z drugimi multinacionalkami,« dodaja Štefančič. Ko jim uspe za Trapview navdušiti prodajno osebje multinacionalk in jim pokazati, kako njihov sistem rešuje težave kmetov, s prodajo na terenu ni težav.

Dobro se obnese tudi prodaja prek velikih sistemov kmetijskih zadrug in kmetijskih svetovalcev, ki kmetom povedo, kdaj in kje naj uporabijo zaščitno sredstvo pred škodljivci. Kmetje želijo enako količino in kakovost pridelka, zanimajo jih stroški pridelave na hektar in hektarski donos. Kot je Mateju Štefančiču povedal eden večjih pridelovalec kivija na Novi Zelandiji, znaša razlika med vrhunsko in malo slabšo kakovostjo kivija med 30 in 60 tisoč dolarji na hektar. Pri takšnem denarju kmetje ne tvegajo, da bi jim pridelek uničili škodljivci.

Kupce vidijo tudi v živilskopredelovalni industriji

»Možne kupce vidimo tudi v živilskopredelovalni industriji, ki lahko z našo rešitvijo Trapview pri kmetih vpeljejo dobre prakse pri sistemu nadzora kakovosti,« še pove sogovornik. Lani so prodajo povečali za polovico, na 610 tisoč evrov. Letos pričakujejo okoli 800 tisoč evrov prihodkov. Pol jih prinese Trapview, pol pa jih zaslužijo s programsko opremo na ključ, ki jo naročajo državne ustanove v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, kot je naša uprava za varno hrano UVHVVR.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...