V KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja V KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja Pri določitvi cene bodo poleg sladkorne stopnje upoštevali tudi kakovostne ocene grozdja; kot največji oskrbovalec slovenskega gostinstva si na drugi strani prizadevajo povezati kmete in gostince po celotni državi
Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje  Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje Na slabega pol hektarja imajo v enem letu od 150 do 170 različnih posevkov, sosledje opravil od setve do pobiranja pridelkov načrtujejo z informacijskim sistemom, ki upošteva kolobar, različne rastne dobe, sukcesivne setve, različne potrebe po hranilih in enakomerno razporeditev pridelkov skozi sezono.
Trgatev: v Kleti Brda pričakujejo malo skromnejši, a po kakovosti zelo dober letnik vina Trgatev: v Kleti Brda pričakujejo malo skromnejši, a po kakovosti zelo dober letnik vina Štiristo družinskih vinogradnikov bo večji del trgatve končalo do konca septembra, pozne sorte in nekatere druge posebnosti pa bodo v vinogradu ostale do sredine oktobra
Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata V sporazumu se kmetje zavezujejo k povečanju črede plemenskih svinj in prašičev pitancev, dobili bomo model slovenske borzne cene prašičev, kmetje pa več pomoči pri vlaganjih v hleve
Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu  Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu V 24. akciji S kmetije za vas, kjer kmetije nagradijo za uspešno trženje ter prodajo, je v dveh kategorijah sodelovalo devet kmetij; pri pridelavi in predelavi je zmagala mlekarska kmetija Flis-Četina blizu Šempetra v Savinjski dolini, med kmetijami s turizmom ali storitvami pa je zmagala turistična kmetija pri Filetu iz Slop pri Kozini

Za kmetijstvo gre dobrih 300 milijonov evrov na leto, učinek pa je premajhen

Čas branja: 4 min
15.06.2016  22:30
Stane Kavčič z biotehniške fakultete v šestih točkah pove, kako lahko subvencije uporabimo bolje
Za kmetijstvo gre dobrih 300 milijonov evrov na leto, učinek pa je premajhen

Obveščaj me o novih člankih:  

V Sloveniji dobimo od 300 do 350 milijonov evrov na leto za kmetijstvo, toliko skupaj znašajo neposredna plačila na hektar iz prvega stebra skupne kmetijske politike in podpore iz Programa za razvoj podeželja (PRP). Kljub tolikšnim podporam dosega kmetijstvo majhno tržno vrednost - le od 140 do 200 milijonov evrov na leto -, kolikor znaša osnova za odmero katastrskega dohodka, pravi Stane Kavčič z biotehniške fakultete v Ljubljani. Kaj gre narobe, kaj lahko izboljšamo, da bodo učinki subvencij boljši?

»Ne vzpostavimo ne monitoringa ne kazalnikov za merjenje porabe denarja iz skupne kmetijske politike, zato tudi ne znamo učinkovito spremljati, kako uspešno porabljamo evropski denar na ravni kmetij in na ravni ukrepov,« opozarja Stane Kavčič. Ocenjuje, da premalo vemo, kaj bi radi dosegli z ukrepi iz PRP. »Kako naj se v zelo turbulentnem okolju znajde posamezna kmetija, kako naj najde svoj kompas,« sprašuje Kavčič.

72

tisoč kmetij je v Sloveniji.

37.500

kmetij ne ustvari niti 10 tisoč evrov tržne proizvodnje na leto.

7

tisoč kmetij na leto ustvari več kot 25 tisoč evrov tržne proizvodnje oziroma standardnega prihodka.

Skupna evropska kmetijska politika je stara dama

Skupno kmetijsko politiko Evropske unije vidi kot staro damo, ki se ne zmore prilagoditi kriznim razmeram. Vse glavne usmeritve so dogovorjene za pet do deset let vnaprej, v zadnjem času pa pred novimi finančnimi perspektivami.

Pa si sploh želimo učinkovito kmetijsko politiko? V tako nestabilnem ekonomskem okolju se kmetje zelo težko znajdejo in ne morejo izbirati resnih ukrepov, s katerimi bi napredovali. Kmetje se po Kavčičevih besedah preveč zanašajo na subvencije.

Le vsaka deseta kmetija z več kot 25 tisoč evri prihodka na leto

Številke o zdravih oziroma tržno uspešnih kmetijah zbujajo skrb. »Od približno 72 tisoč kmetij jih je le okoli sedem tisoč profesionalnih in za naše razmere večjih kmetijskih gospodarstev, kjer standardni prihodek oziroma vrednost proizvodnje presega 25 tisoč evrov na leto. Več kot polovica teh tržno usmerjenih kmetij se ukvarja s prirejo mleka. Teh sedem tisoč kmetij ustvari več kot polovico, verjetno pa že blizu dve tretjini agregatne vrednosti kmetijske proizvodnje,« poudarja Stane Kavčič.

Zakaj se preostalih več kot 50 tisoč kmetij ne razvija in ne povečuje obsega in vrednosti proizvodnje, čeprav dobivajo subvencije? Ali imajo premalo proizvodnih virov ali so se usmerili v trajnostno, denimo ekološko kmetijstvo, da pridelujejo s čim manj stroški in ob črpanju subvencij? »To ni zaželeno družbeno stanje,« poudarja Kavčič.

37 tisoč kmetij ne ustvari niti 10 tisoč evrov tržne proizvodnje na leto

Opaža, da gre veliko kmetij po poti ekstenzivne proizvodnje brez tržne proizvodnje ali kvečjemu z majhno tržno proizvodnjo. Te kmetije so kapitalsko zelo šibke. Skoraj tri četrtine od dobrih 50 tisoč kmetij na leto ne ustvarijo niti 10 tisoč evrov standardnega prihodka. Na teh kmetijah ni razvoja. »Ali lahko v Sloveniji gradimo razvoj podeželja na takšnih kmetijah, ki niso vitalne in nimajo razvojne perspektive,« retorično sprašuje Stane Kavčič.

Neposredna plačila zmanjšujejo kmetijsko proizvodnjo in ne spodbujajo rasti

Analiza neposrednih plačil (to so subvencije na hektar kmetijske zemlje) po letu 2000 kaže prehod od proizvodno vezanih k proizvodno nevezanim plačilom, od zgodovinskih pravic k uravnilovki, od kompenzacije za nižje cene proti renti lastnikom zemljišč. »Pri neposrednih plačilih daje Evropska unija zelo jasno znamenje, da so bolj socialna oziroma dohodkovna podpora kot spodbuda za povečanje kmetijske proizvodnje,« ugotavlja Stane Kavčič. Dodatne omejitve, kot so okoljski standardi, blaginja živali in varna hrana, kmetijsko proizvodnjo po njegovem mnenju prej zmanjšujejo.

Podeljevanje neposrednih plačil je administrativno zahteven in drag sistem, ki je vse manj razumljiv. »V Sloveniji ni jasne strategije, kaj želimo z neposrednimi plačili doseči,« dodaja Kavčič.

Največ denarja iz PRP gre za podpore proti zaraščanju, učinek pa je zelo vprašljiv

Tako imenovana OMD izravnalna plačila, do katerih so upravičeni kmetje povsod tam, kjer so pogoji za kmetovanje omejeni oziroma oteženi, denimo v hribih, se podeljujejo po zastareli klasifikaciji z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, četudi obstaja bolj objektivno vrednotenje. Vsak poskus prehoda na kvantitativno obravnavo sproži upor, zato se spremembe zamikajo, pravi Kavčič. Po vrednosti denarja so OMD plačila najpomembnejši ukrep PRP, za izvedbo pa je nezahteven, učinek - ni zaraščanja - pa je po Kavčičevem mnenju zelo vprašljiv.

Okoljska plačila spodbujajo neproizvodno rabo kmetijske zemlje

Pogoji za okoljska izravnalna plačila (KOPOP) se v vsaki finančni perspektivi zelo spreminjajo. Ta podpora spodbuja neproizvodno rabo kmetijskih zemljišč in prispeva k temu, da kmetje kmetujejo ob minimalni rabi proizvodnih virov. Zlasti v živinoreji ukrep KOPOP ne dopušča uveljavljenih praks, kar je dodatna pomanjkljivost. Ukrep KOPOP je po količini denarja drugi največji v PRP. Administrativno je zelo zahteven, kmetijski svetovalci pa kmete spodbujajo v ta ukrep.

Investicijske podpore niso zastonjski denar

Investicijske podpore so v PRP razdeljene na več ukrepov, letos pa bo na vseh razpisih za vlaganja v kmetijstvu iz veljavnega PRP na voljo dobrih 154 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Za junij je kmetijsko ministrstvo napovedalo pet razpisov, s katerimi bodo za različne naložbe namenili 62,7 milijona evrov. Trije od teh razpisov bodo za naložbe na kmetijah. Na petih razpisih, ki jih je kmetijsko ministrstvo letos že objavilo, je bilo za investicije na voljo 42,5 milijona nepovratnih sredstev. Štirje razpisi so že zaprti in vloge na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja že obravnavajo, prijave pa sprejemajo le še za naložbe v gozdne vlake.

Priprava dokumentacije za investicijske razpise, na katerih se kmetje potegujejo za nepovratna sredstva iz PRP, je tako zapletena, da je kandidiranje z manjšimi naložbami neracionalno. Razpoložljiva sredstva pa so za večje naložbe, kot je več tisoč kvadratnih metrov velik rastlinjak, preskromna. Ob tem Stane Kavčič opozarja, da je danes vprašljiva investicijska sposobnost kmetij, saj se je krog tistih, ki lahko izpolnijo zahteve z razpisov in sami zagotovijo zahtevan delež naložbe, močno zmanjšal.

Priznava pa, da vso investicijske podpore omogočile razvoj profesionalnih kmetijskih gospodarstev, ki po sodobni opremi in uspehu na trgu izstopajo. »Več takšnih kmetij ni, ker večina evropska razvojna sredstva še vedno vidi kot zastonjski denar,« graja Kavčič.

6 korakov do boljše rabe subvencij

Kako lahko z razpoložljivimi kmetijskimi subvencijami in nepovratnimi sredstvi dosežemo več in ali dvignemo dodano vrednost, Stane Kavčič pove v šestih točkah:

1. Neposredna plačila - subvencije na hektar - bi morale dobiti le aktivne kmetije, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo za trg.

2. OMD plačila bi morali porabiti bolj učinkovito in jih prilagoditi dejanskim dejavnikom težavnosti rabe kmetijskih zemljišč.

3. Pri okoljskih plačilih (KOPOP) bi morali spremljati učinke na nacionalni ravni, ne pa velikosti površin, vključenih v ta ukrep.

4. Investicijske podpore bi morali razpršiti na večje število porabnikov, država pa ne bi smela odrejati, v kaj je kmetijam smiselno vlagati.

5. Spremeniti moramo filozofijo podpornih služb od kmetijskih svetovalcev kmetijsko-gozdarske zbornice do kmetijskega ministrstva in agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

6. Ne javno mnenje, ampak ovrednoteni učinki morajo postati glavno merilo za porabo denarja iz bruseljske in nacionalne blagajne.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja 1

»Pred petimi leti je bil delež biopolimerov na svetovnem trgu enoodstoten, zdaj je štiriodstoten, do leta 2030 bo 40-odstoten,« o...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Zakrajšek prehaja na prosto rejo goveda in širi ponudbo mlevskih izdelkov

S predelavo žit se ukvarjajo od leta 2016, prodajo največ ajdove in pirine moke, za prosto rejo goveda bodo preuredili hlev

AGROBIZ
Novice
Novice 57. Agra: Ena od sejemskih atrakcij je dron, ki poceni pridelavo žita

Pomladitev kmetij, povezovanje kmetov in drugih v prehranski verigi, nova znanja in nove tehnologije za odpornejše kmetijstvo so glavne...

AGROBIZ
Novice
Novice Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši 2

Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata

V sporazumu se kmetje zavezujejo k povečanju črede plemenskih svinj in prašičev pitancev, dobili bomo model slovenske borzne cene...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinašajo strateška partnerstva med dobavitelji hrane, trgovci in gostinci 5

Trgovcem prinašajo boljšo ponudbo in bolj zadovoljne kupce, gostincem lokalno hrano, dobaviteljem pa stalna naročila in skupen razvoj,...

AGROBIZ
Novice
Novice Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu

V 24. akciji S kmetije za vas, kjer kmetije nagradijo za uspešno trženje ter prodajo, je v dveh kategorijah sodelovalo devet kmetij; pri...

AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje 1

Na slabega pol hektarja imajo v enem letu od 150 do 170 različnih posevkov, sosledje opravil od setve do pobiranja pridelkov načrtujejo z...