V KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja V KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja Pri določitvi cene bodo poleg sladkorne stopnje upoštevali tudi kakovostne ocene grozdja; kot največji oskrbovalec slovenskega gostinstva si na drugi strani prizadevajo povezati kmete in gostince po celotni državi
Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje  Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje Na slabega pol hektarja imajo v enem letu od 150 do 170 različnih posevkov, sosledje opravil od setve do pobiranja pridelkov načrtujejo z informacijskim sistemom, ki upošteva kolobar, različne rastne dobe, sukcesivne setve, različne potrebe po hranilih in enakomerno razporeditev pridelkov skozi sezono.
Trgatev: v Kleti Brda pričakujejo malo skromnejši, a po kakovosti zelo dober letnik vina Trgatev: v Kleti Brda pričakujejo malo skromnejši, a po kakovosti zelo dober letnik vina Štiristo družinskih vinogradnikov bo večji del trgatve končalo do konca septembra, pozne sorte in nekatere druge posebnosti pa bodo v vinogradu ostale do sredine oktobra
Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata V sporazumu se kmetje zavezujejo k povečanju črede plemenskih svinj in prašičev pitancev, dobili bomo model slovenske borzne cene prašičev, kmetje pa več pomoči pri vlaganjih v hleve
Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu  Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu V 24. akciji S kmetije za vas, kjer kmetije nagradijo za uspešno trženje ter prodajo, je v dveh kategorijah sodelovalo devet kmetij; pri pridelavi in predelavi je zmagala mlekarska kmetija Flis-Četina blizu Šempetra v Savinjski dolini, med kmetijami s turizmom ali storitvami pa je zmagala turistična kmetija pri Filetu iz Slop pri Kozini

Cvetko Zupančič, KGZS: Zahtevamo nizke davke za kmete

Čas branja: 3 min
15.06.2016  22:30
Cvetko Zupančič je ta teden dobil drugi štiriletni mandat na čelu kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS). Z njim smo se pogovarjali o glavnih nalogah zbornice in težavah, ki najbolj pestijo kmete.
Cvetko Zupančič, KGZS: Zahtevamo nizke davke za kmete
Izvoz hrane bi najbolj zmanjšali s spodbujanjem pridelave in predelave lokalne hrane, predvsem pa s spodbudami za njihovo prodajo. Cvetko Zupančič, predsednik KGZS

Obveščaj me o novih člankih:  

Katere so prednostne naloge novega vodstva KGZS?

Prizadevali si bomo za ohranitev nizke davčne obremenitve kmetijstva. Aktivno bomo sodelovali pri pripravi takšne zakonodaje, ki bo v korist slovenskega kmetijstva. Poskušali bomo doseči popravke programa za razvoj podeželja 2014-2020, zlasti tako, da bi bilo več podpor za povečanje kmetijske pridelave. Radi bi vzpostavili tudi sistem spodbud za proizvodnjo in porabo lokalne hrane. Še bolj bomo pritisnili na državo in vlado, da se začne zavedati pomena kmetijstva za celotno družbo.

S katerimi organizacijami KGZS najbolje sodeluje?

Sodelujemo z vsemi, ki želijo dobro kmetijstvo, saj lahko le s skupnimi močmi izboljšamo položaj kmetov.

Kaj je vaš cilj pri davčni reformi?

Radi bi ohranili nizko davčno obremenitev kmetijstva, saj ni navadna gospodarska panoga, temveč je veliko več. Kmetijstvo igra pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti in zagotavljanju prehranske varnosti ter socialnega ravnovesja. Kmetijstvo vzdržuje in ohranja kulturno krajino, nacionalno identiteto, tradicionalne značilnosti in etnografske posebnosti, pa tudi rodovitnost tal. Varuje okolje pred onesnaženjem in zaraščanjem ...

Kako bi zmanjšali uvoz hrane, ki ga je lani bilo za 1,9 milijarde evrov?

Uvoz bi najbolj zmanjšali s spodbujanjem pridelave in predelave lokalnih pridelkov, predvsem pa s spodbudami za njihovo prodajo.

Od novembrskega protestnega shoda kmetov oziroma od lanske odprave mlečnih kvot poslušamo, da so kmetje v vse težjem položaju. Komu se zdaj najslabše godi?

V najslabšem položaju so trenutno rejci, ki so v preteklosti vlagali v nove hleve, opremo in povečevali čredo, da bi povečali prirejo mleka. Zdaj morajo odplačevati posojila, kar nekaterim le še s težavo uspeva. Nujno potrebujejo pomoč države v obliki reprogramiranja posojil. Koristila bi jim zamrznitev odplačevanja posojil za določen čas ali da bi jim obresti plačala država. Poudariti je treba, da se proizvodnja mleka v Evropski uniji povečuje, zato odkupna cena upada. Kmetje so prisiljeni povečevati prirejo mleka, da lahko odplačujejo posojila, vendar trenutno odkupne cene ne pokrivajo stroškov pridelave.

Koliko je takšnih kmetov?

Ne na KGZS ne na kmetijskem ministrstvu nimamo teh podatkov. Strokovne službe KGZS vsem kmetom svetujejo, kako bi izboljšali dohodkovni položaj na kmetijah.

Se je upadanje odkupnih cen mleka res ustavilo? Koliko za liter mleka iztržijo kmetje, ki ga prodajajo za izvoz, in koliko tisti, ki ga prodajo zadrugam za slovenske mlekarne?

Trenutne razmere na trgu mleka in mlečnih izdelkov kažejo, da je bila odkupna cena mleka aprila za 17 odstotkov nižja kot lanskega aprila. Povečala pa sta se prireja in odkup mleka. Marca je bil odkup mleka za 5,9 odstotka večji kot lanskega marca. Primerjava slovenskih odkupnih cen z odkupnimi cenami mleka v Italiji kaže na podobne cene, vendar je treba prišteti še stroške prevoza. Podatkov, kakšna pogodbena razmerja imajo odkupovalci, ki izvažajo mleko v Italijo, KGZS nima.

Po podatkih Eurostata je povprečna odkupna cena v Evropski uniji znašala 26,57 evra za sto litrov. Trenutno za sto litrov mleka v Italiji plačajo v povprečju 31,01 evra, v Avstriji 29,7 evra, na Hrvaškem 28,95 evra, v Sloveniji 23,57 evra, na Madžarskem pa 22,35 evra.

Pri nas je bila aprila povprečna odkupna cena mleka, ki vsebuje 3,7 odstotka mlečne maščobe, 24,4 centa za liter, mlekarne pa so ga odkupovale po povprečni ceni 26,42 centa za liter.

So evropski ukrepi sploh kaj pomagali mlekarskim kmetijam?

Izplačana evropska pomoč je bila tako majhna, da ni rešila težav, ampak je zelo kratkoročno samo omilila finančno stisko rejcev. Tudi druge države Evropske unije opozarjajo, da je sektor prireje mleka v težavah in da Evropska unija ni našla vzvoda za izboljšanje razmer.

Kaj se dogaja pri prašičereji? Leta 1992 smo v Sloveniji redili 800 tisoč prašičev, v Avstriji pa 1,8 milijona. Zdaj je pri nas le še okoli 220 tisoč prašičev, v Avstriji pa šest milijonov.

Slovenska prašičereja se je v minulem obdobju korenito prestrukturirala. Število delniških družb se je zaradi različnih in zlasti ekonomskih razlogov zmanjšalo. Na drugi strani pa se v prašičerejo usmerjene družinske kmetije niso razvijale. Z odpravo večjih delniških družb slovenska prašičereja sloni na družinskih kmetijah, ki tekmujejo z velikimi državami Evropske unije, ki imajo tradicionalno močno prašičerejo. Te tekme pa zaradi svoje majhnosti ne morejo dobiti.

Se prašičereja krči, ker ni dovolj evropskih podpor za rejce ali zaradi cenejše svinjine iz uvoza?

Dejstvo je, da je slovenska prašičereje temeljila na delniških družbah, ki so zlasti zaradi nizkih odkupnih cen in težav z ekologijo nehalo rediti prašiče. Ta se ohranja na družinskih kmetijah, a se zaradi cikličnih nihanj in upadajočih odkupnih cen v zadnjem obdobju ni močno razširila. Neposrednih evropskih podpor za prašičerejce ni, so samo posredne podpore, denimo za pridelavo krme za prašiče na njivskih površinah. Tudi to je razlog za nazadovanje v prašičereji. Na slab položaj prašičerejcev pa vpliva tudi stalni uvoz poceni svinjine iz Evropske unije.

Koliko kmetov goji prašiče in na katerih krožnikih končajo ti prašiči?

Točnega podatka o tržnih rejcih prašičev nimamo. Če ne upoštevamo kooperantov Panvite in Farm Ihan, ki sta edini prašičerejski podjetji pri nas, in izhajamo iz števila članov priznane rejske organizacije ter prijavljenih programov dobrega počutja prašičev na kmetijah, prašiče goji le še od sto do 150 kmetov. To meso konča na krožnikih zavednih kupcev, ki ne glede na ceno kupijo slovensko svinjsko meso.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja 1

»Pred petimi leti je bil delež biopolimerov na svetovnem trgu enoodstoten, zdaj je štiriodstoten, do leta 2030 bo 40-odstoten,« o...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Zakrajšek prehaja na prosto rejo goveda in širi ponudbo mlevskih izdelkov

S predelavo žit se ukvarjajo od leta 2016, prodajo največ ajdove in pirine moke, za prosto rejo goveda bodo preuredili hlev

AGROBIZ
Novice
Novice 57. Agra: Ena od sejemskih atrakcij je dron, ki poceni pridelavo žita

Pomladitev kmetij, povezovanje kmetov in drugih v prehranski verigi, nova znanja in nove tehnologije za odpornejše kmetijstvo so glavne...

AGROBIZ
Novice
Novice Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši 2

Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata

V sporazumu se kmetje zavezujejo k povečanju črede plemenskih svinj in prašičev pitancev, dobili bomo model slovenske borzne cene...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinašajo strateška partnerstva med dobavitelji hrane, trgovci in gostinci 5

Trgovcem prinašajo boljšo ponudbo in bolj zadovoljne kupce, gostincem lokalno hrano, dobaviteljem pa stalna naročila in skupen razvoj,...

AGROBIZ
Novice
Novice Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu

V 24. akciji S kmetije za vas, kjer kmetije nagradijo za uspešno trženje ter prodajo, je v dveh kategorijah sodelovalo devet kmetij; pri...

AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje 1

Na slabega pol hektarja imajo v enem letu od 150 do 170 različnih posevkov, sosledje opravil od setve do pobiranja pridelkov načrtujejo z...