V KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja V KZ Metlika sladkor ne bo več edino merilo pri odkupni ceni grozdja Pri določitvi cene bodo poleg sladkorne stopnje upoštevali tudi kakovostne ocene grozdja; kot največji oskrbovalec slovenskega gostinstva si na drugi strani prizadevajo povezati kmete in gostince po celotni državi
Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje  Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje Na slabega pol hektarja imajo v enem letu od 150 do 170 različnih posevkov, sosledje opravil od setve do pobiranja pridelkov načrtujejo z informacijskim sistemom, ki upošteva kolobar, različne rastne dobe, sukcesivne setve, različne potrebe po hranilih in enakomerno razporeditev pridelkov skozi sezono.
Trgatev: v Kleti Brda pričakujejo malo skromnejši, a po kakovosti zelo dober letnik vina Trgatev: v Kleti Brda pričakujejo malo skromnejši, a po kakovosti zelo dober letnik vina Štiristo družinskih vinogradnikov bo večji del trgatve končalo do konca septembra, pozne sorte in nekatere druge posebnosti pa bodo v vinogradu ostale do sredine oktobra
Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata V sporazumu se kmetje zavezujejo k povečanju črede plemenskih svinj in prašičev pitancev, dobili bomo model slovenske borzne cene prašičev, kmetje pa več pomoči pri vlaganjih v hleve
Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu  Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu V 24. akciji S kmetije za vas, kjer kmetije nagradijo za uspešno trženje ter prodajo, je v dveh kategorijah sodelovalo devet kmetij; pri pridelavi in predelavi je zmagala mlekarska kmetija Flis-Četina blizu Šempetra v Savinjski dolini, med kmetijami s turizmom ali storitvami pa je zmagala turistična kmetija pri Filetu iz Slop pri Kozini

To so finalisti izbora Agrobiznis 2016

Čas branja: 6 min
15.06.2016  22:30
Strokovna komisija jih je izbrala med 58 kandidati, med njimi pa je letošnji najboljši podjetnik v kmetijstvu, najbolj inovativno živilo in posebni nagrajenec Časnika Finance za podjetniški preboj
To so finalisti izbora Agrobiznis 2016

Obveščaj me o novih člankih:  

Kmetija Videc s predelavo kozjega mleka v sire in kozmetiko

IMG-0455.1466015014.jpg

- Franci in Sonja Videc z družinske kmetije Videc iz Vodruža pri Šentjurju sveže surovo nehomogenizirano kozje mleko, ki ga ne prodajo, predelujeta v poltrde, mehke in trde starane sire, kozji jogurt, fermentirano sirotko in albuminsko skuto.

- Mlečne izdelke kupcem ponujajo v dveh lastnih trgovinah, na domačem dvorišču in na celjski tržnici. Pri trženju kozjih izdelkov uspešno sodelujejo s sirarskimi kmetijami z različnih koncev Slovenije, ki njihove sire prodajajo v prodajalnah in na tržnicah v Škofji Loki, Kranju, v ljubljanskem BTC, v Domžalah in Mariboru. Med njihovimi najnovejšimi izdelki je ročno izdelano naravno milo iz kozjega mleka.

- »Kozje mleko je lahko prebavljivo, po hranilni vrednosti pa podobno kravjemu, le da vsebuje manj holesterola in več kratkoverižnih maščobnih kislin. Brez težav ga lahko tako uživa tudi večina tistih, ki so občutljivi za kravje mleko,« pravi Franci Videc. Na kmetiji imajo sto koz, ki letno skotijo okoli 200 mladičev. Ker se mladiči večinoma skotijo zgodaj spomladi, imajo sveže, surovo, neobdelano mleko na voljo od sredine februarja do sredine novembra. V povprečju dnevno na kmetiji tako namolzejo okoli 200 litrov mleka, kar na letni ravni pomeni skoraj 70 tisoč litrov mleka. V sezoni sire delajo vsak drugi dan, sicer pa na tri dni.

- Predlanskim jim je s pridelavo in predelavo mleka tako uspelo ustvariti okoli 130 tisoč evrov prihodkov. Čeprav je njihov najbolj prodajani sir blagi poltrdi sir tincelj, je Videc še posebno ponosen na kozji ementalski sir in kozji parmezan, ki ga delajo po naročilu in zori najmanj 12 mesecev.

Mlekarna Planika in ekokmetija Ileršič s sirom s konopljinimi vršički

sir konoplja

- Mlekarna Planika iz Kobarida od februarja ponuja sir s konopljinimi vršički, ki ga je razvila skupaj z ekokmetijo Ileršič iz Cerknice. Naprodaj je pri treh največjih trgovcih in v zadružnih trgovinah. Prek Foodka, ki povezuje kmete in zadruge pri logistiki, pa je na voljo tudi po spletu.

- »Je sir najvišje kakovosti iz nehomogeniziranega in stoodstotno slovenskega mleka ter ekološke industrijske konoplje,« pravi Anka Lipušček Miklavič, direktorica Mlekarne Planika. Tehnološki postopek izdelave sira je enak kot pri drugih Planikinih konvencionalnih sirih. Delajo ga iz kakovostnega mleka iz Posočja, ki mu dodajo ročno nabrane, posušene in drobljene konopljine vršičke. »Kombinacija živil je optimalna, saj maščobe v mleku omogočijo, da se zdravju koristni kanabinoidi pri presnovi bolje sproščajo v telo,« poudarja sogovornica.

- Idejo za ta sir je dobila ob gledanju kmetijske oddaje, v kateri so predstavili pridelovalca industrijske konoplje Tomaža Ileršiča z Notranjske. »Navdušena sem bila nad ekološko pridelavo in nad tem, kaj vse je mogoče pridelati iz ene rastline. Živilskim tehnologinjam sem predlagala, naj razmislijo, kako bi s konopljo obogatili kak naš izdelek,« o razvoju ideje razlaga Anka Lipušček Miklavič.

- Siru s konopljinimi vršički se je pred kratkim pridružil ekološki jogurt z ekološkim konopljinim oljem. Mlekarna Planika pa je skupaj z Ribiško družino Tolmin razvila tudi sir s koščki dimljene soške postrvi, ki je naprodaj od junija.

PanOrganic s hidroponsko pridelavo žive solate in zelišč vse dni v letu

panorganic23-xx.1466015019.jpg

- Pet mesecev po tem, ko je ljutomerski PanOrganic dal na police živo solato s koreninami v zemlji, jo že izvaža v Avstrijo. Od srede marca jo vozijo v osrednje skladišče trgovske skupine Rewe, od tod pa v trgovine Bille in Merkurja. Od aprila je živa solata naprodaj tudi v avstrijskem Hoferju, od maja pa še živa zelišča.

- Solato in zelišča, ki jih prodajajo s koreninami pod blagovno znamko Živa, gojijo v 1,1 hektarja velikem rastlinjaku v Prlekiji. Vsak dan hidroponsko pridelajo deset tisoč glav solate, šest tisoč na dan pa jih vozijo v Avstrijo.

- Letos bodo pridelali okoli 6,5 milijona kosov žive solate in zelišč, od tega pa si obetajo okoli pet milijonov evrov prihodkov. »V Avstriji jih bomo prodali več kot doma, saj imata skupina Rewe in Hofer na sosednjem trgu 2.500 trgovin, kar je za nas zajeten zalogaj,« priznava Mario Kurtovič, 32-letni lastnik PanOrganica. Znani so tudi po slovenskem česnu, ameriških borovnicah, fižolu češnjevcu in izvozu namaza iz jagod goji v Dubaj.

- Ker v trgovsko skupino Rewe poleg Bille in Merkurja sodijo še trgovine Penny Markt, Adeg in Bipa, lahko še povečajo prodajo na sosednji trg. Tam že odpirajo svoje podjetje, ki bo na avstrijskem Koroškem postavilo dva rastlinjaka, skupaj velika dva hektarja. V Avstriji bodo zaposlili 25 ljudi, v Sloveniji jih je 15, pravi Kurtovič.

- Zadovoljen je, da so z živo solato doma prodrli v vse trgovske verige in da kupci vso pokupijo. Lani so imeli okoli 1,2 milijona evrov prihodkov, letos pa jih samo v Sloveniji pričakujejo okoli 6,5 milijona evrov, od tega pet milijonov samo z živo solato.

Renato in Davor Bračič s pekočimi omakami Mojstri okusov

IMG-0479.1466015020.jpg

- Ob delu v domači gostilni brata Renato in Davor Bračič iz Rač pri Mariboru pod blagovno znamko Mojstri okusov razvijata linijo pekočih omak, marmelad in drugih gurmanskih dobrot na osnovi čilija, ki ga pridelujeta v rastlinjakih na domačem vrtu. S 700 sadikami čilija se uvrščata med štiri največje proizvajalce pekočih omak v Sloveniji. Trenutno sta s svojimi izdelki prisotna v šestih slovenskih butičnih trgovinah s kulinaričnimi izdelki, njun cilj pa je, da v letu dni prodajno mrežo razširita na 20 največjih slovenskih mest. S pekočimi omakami bi rada prodrla tudi v tujino - zlasti v Avstrijo, Nemčijo in Švico. Prodajata jih tudi v svoji spletni trgovini.

- S čilijem, ki ga pridelujeta v treh rastlinjakih na skupaj sto kvadratnih metrih, sta Bračičeva predlanskim napolnila okrog tisoč stekleničk pekočih omak. Lanista število sadik povečala na 700 in pričakujeta rekordne pol tone pridelka.

- Čili, sprva le eno samo sorto, sta začela gojiti pred petimi leti. V majhnem rastlinjaku sta na 30 kvadratnih metrih posadila 150 sadik čilija. Ves pridelek sta predelala v omake, prvi pa so jih pokusili sorodniki in prijatelji. Po dobrih odzivih sta začela razmišljati o tem, da bi jih vključila v ponudbo domače gostilne, v kar ju je pregovorila mama. »Gostje so pekoče omake, ki jih ponujamo ob pici in pečenih perutničkah, hitro vzljubili, začeli smo jih prodajati tudi za domov,« pravi Davor Bračič.

- Pod blagovno znamko Mojstri okusov so druge najbolje prodajane domače marmelade. Ponujata pet okusov - bučo, jurko, češnjo, ribez in marelico. Lani sta nakuhala od 800 do tisoč kozarčkov marmelad.

Oljarna Kocbek z bučnim in hladno stiskanimi olji ter gurmanskimi čokoladami z avtentičnimi slovenskimi dodatki

kocbek-2-1-.1466015022.jpg

- Družinska oljarna Kocbek, ki je znana po bučnem olju, hladno stiskanih oljih in gurmanskih čokoladah z avtentičnimi slovenskimi dodatki, iz leta v leto povečuje prodajo. Lani so prihodki zrasli za 15 do 20 odstotkov zaradi boljše prodaje olj v turističnih središčih, zlasti v Ljubljani, na Bledu in brniškem letališču. Ob rasti prodaje na domačem trgu stavijo tudi na izvoz v arabske države, na Kitajsko, v Hongkong in Veliko Britanijo.

- »Vse več turistov za spominek kupi slovensko bučno olje,« pravi Gorazd Kocbek. Z oljarstvom nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je leta 1929 začel že njegov dedek in nadaljeval oče.

- Predlanskim so zaradi slabe letine naredili okrog 40 tisoč litrov olja, kar je 10 tisoč litrov manj kot v povprečnem letu. Lani je bilo olja več. Bučno olje pomeni le dobro četrtino njihove celotne proizvodnje, ki jo dopolnjujejo še z mešanim bučnim oljem, hladno stiskanimi bučnim, orehovim in sončničnim oljem ter oljem oljne ogrščice.

- Večino prihodkov ustvarijo s stiskanjem bučnega olja za druge pridelovalce in prodajo lastnega olja. Darilni program olj jim prinese od 30 do 40 odstotkov prihodkov. Dobro desetino prihodkov ustvarijo s prodajo v trgovinah, z izvozom pa od 12 do 15 odstotkov prihodkov.

- Lani so v Veliko Britanijo izvozili do zdaj največjo količino olja v enkratnem naročilu. Medtem ko se je izvoz na ruski trg zaradi embarga in upadanja vrednosti rublja ustavil, vse več priložnosti opažajo v arabskih državah, na Kitajskem, Japonskem in v Hongkongu. Dokazali so, da bučno olje ni le za solato, ampak tudi za čokolado.

Perger 1757 z ekološkimi žele in funkcionalnimi bomboni, lectom in medenjaki z matičnim mlečkom ter propolisom

podjetje-perger01-xx.1466015023.jpg

- Ekološki žele in funkcionalni bomboni so zadnja novost družinskega podjetja Perger iz Slovenj Gradca. Več kot 250-letno družinsko tradicijo medičarstva nadgrajujejo z novimi izdelki z visoko dodano vrednostjo in širjenjem prodaje v Sloveniji in tujini. Največ prodajo medenjakov, trdih in mehkih bombonov ter izdelkov iz lecta. Delajo še energetske sveče in večino izvozijo. Lani so ustvarili 365 tisoč evrov prihodkov, četrtino več pa pričakujejo letos.

- Pred dobrim letom so Pergerjevi v trgovine z zdravo prehrano postavili ekološke medene žele bombone. Ponujajo štiri okuse - jagodo, gozdne sadeže, limono in ananas. »Delamo jih ročno po več kot 250 let starih družinskih receptih in postopkih, ki so tako optimizirani, da lahko zagotavljamo večje količine,« pravi Lucian Perger.

- Žele bombone sladijo z medom. Ne vsebujejo glutena in laktoze. Delajo jih brez želatine in umetnih barvil. Želatinasto strukturo dosežejo z naravnim želirnim sredstvom iz agrumov. Obarvajo jih s sadno-zelenjavnimi izvlečki - kurkumo, rdečo peso, korenjem, klorofilom in algami.

- Ekološki žele bomboni so tudi njihov prvi izdelek, ki ga bodo v Sloveniji prodajali v Hoferju. Manjše količine že izvažajo v Nemčijo, pred večjim korakom pa so v Avstriji. Tam so že na policah manjših trgovin z ekološko hrano, ob pomoči distributerja pa bi radi kmalu resneje prodrli na sosednji trg.

- Razvijajo še tako imenovane funkcionalne bombone, ki bodo reševali prebavne težave ljudi, saj vsebujejo tudi kalcij in magnezij. Sicer pa prodajo največ ekoloških medenjakov, ki po Pergerjevih besedah edini na svetu vsebujejo pravi matični mleček, propolis in cvetni prah.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja 1

»Pred petimi leti je bil delež biopolimerov na svetovnem trgu enoodstoten, zdaj je štiriodstoten, do leta 2030 bo 40-odstoten,« o...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Zakrajšek prehaja na prosto rejo goveda in širi ponudbo mlevskih izdelkov

S predelavo žit se ukvarjajo od leta 2016, prodajo največ ajdove in pirine moke, za prosto rejo goveda bodo preuredili hlev

AGROBIZ
Novice
Novice 57. Agra: Ena od sejemskih atrakcij je dron, ki poceni pridelavo žita

Pomladitev kmetij, povezovanje kmetov in drugih v prehranski verigi, nova znanja in nove tehnologije za odpornejše kmetijstvo so glavne...

AGROBIZ
Novice
Novice Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši 2

Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinaša sporazum o korakih, ki bi prašičerejo potegnili iz blata

V sporazumu se kmetje zavezujejo k povečanju črede plemenskih svinj in prašičev pitancev, dobili bomo model slovenske borzne cene...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinašajo strateška partnerstva med dobavitelji hrane, trgovci in gostinci 5

Trgovcem prinašajo boljšo ponudbo in bolj zadovoljne kupce, gostincem lokalno hrano, dobaviteljem pa stalna naročila in skupen razvoj,...

AGROBIZ
Novice
Novice Pri ponudbi in trženju sta najboljši kmetija Flis-Četina in turistična kmetija pri Filetu

V 24. akciji S kmetije za vas, kjer kmetije nagradijo za uspešno trženje ter prodajo, je v dveh kategorijah sodelovalo devet kmetij; pri...

AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Vegerila je digitalizirana majhna ekološka kmetija, ki uspešno posluje 1

Na slabega pol hektarja imajo v enem letu od 150 do 170 različnih posevkov, sosledje opravil od setve do pobiranja pridelkov načrtujejo z...