Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev  Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev Pri prašičih in piščancih bi radi povečali število rejcev, nove iščejo zlasti med mladimi kmeti
Kupci bolj preverjajo poreklo mesa Kupci bolj preverjajo poreklo mesa »Po aferi s poljsko govedino je prodaja govejega mesa upadla za več kot 20 odstotkov, a se počasi popravlja; kupci so bili zmedeni, po aferi pa bolj preverjajo poreklo mesa,« pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.
Ljutomerčanov novi hlev za plemenske svinje je obvisel v zraku Ljutomerčanov novi hlev za plemenske svinje je obvisel v zraku Niso se še odločili, ali bodo ob napovedanih spremembah politike sklada kmetijskih zemljišč izpeljali 3,7-milijonsko naložbo, čeprav jim od papirjev manjka le okoljevarstveno dovoljenje
(intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo (intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo Več podpore naj v prihodnji finančni perspektivi dobijo tudi krave dojilje, saj sami nimamo dovolj telet za pitanje, predlaga predsednik Zadružne zveze Slovenije.
V prireji mleka je dohodek na enoto površine večji kot pri prireji mesa V prireji mleka je dohodek na enoto površine večji kot pri prireji mesa Prireja mleka zahteva več vloženega dela in vlaganj od prireje mesa

Brexit pomeni manj kmetijskih subvencij

Čas branja: 8 min
30.06.2016  22:30
Po brexitu bo evropski proračun manjši, zato bo manj denarja tudi za evropske kmetijske subvencije, temu pa se bo treba prilagoditi
Brexit pomeni manj kmetijskih subvencij
Mlekarskim kmetijam bomo pomagali do posojil z ugodnejšimi pogoji - z nižjo obrestno mero, daljšo ročnostjo in manjšim mesečnim obrokom. Sicer pa cena mlečnih izdelkov zadnje tedne raste.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
VB dodaj
Petin dodaj
Mercator dodaj
Evropska komisija dodaj
PRP dodaj

O posledicah brexita, stiski mlekarskih kmetij in novih ukrepih zanje ter o počasnem prestrukturiranju kmetij smo se pogovarjali s Tanjo Strniša, državno sekretarko na kmetijskem ministrstvu. Pojasnjuje tudi, kaj bo prinesla nova shema kakovosti Izbrana kakovost Slovenija.

Kako bo britanski izstop iz EU vplival na evropski proračun za kmetijstvo ter trgovino s kmetijskimi pridelki in hrano med Slovenijo in Veliko Britanijo?

VB je neto plačnica v evropski proračun, za kompenziranje negativnega neto položaja v razmerju do proračuna EU pa si je pred leti izpogajala posebno ugodnost - tako imenovani britanski rabat, zaradi katerega plačuje manj, kot bi sicer morala. Vseeno pa odhod VB iz EU zaradi presežkov njihovih vplačil nad tem, kar dobijo iz evropskega proračuna, pomeni negativen vpliv na proračun EU, posredno tudi na kmetijski proračun EU. Potrebne bodo prilagoditve. Kdaj se bo to pokazalo, v tem trenutku ni mogoče napovedati, ker je odvisno od dogovora med EU in VB glede dinamike in pogojev njenega izstopa. Na teh pogajanjih bodo verjetno določili pogoje trgovanja med EU in VB. VB ima evropski pravni red za standarde varne hrane, tako da tu ni pričakovati težav, na novo pa bodo uredili trgovinska vprašanja z EU in drugimi državami.

Za varnost podjetij bi bilo dobro, da se pogajanja med EU in VB čimprej začnejo in ta vprašanja razjasnijo. Bi pa omenila še en relevanten vidik izstopa VB za kmetijstvo. VB je spadala med države članice z najbolj liberalnimi pogledi na skupno kmetijsko politiko, ki so zagovarjale več upoštevanja trga in manj subvencij. Z njenim odhodom se bo ta blok pomembno oslabil.

Kaj pa bo prinesel interventni zakon o aprilski pozebi?

Predlagali bomo pomoč sadjarjem in vinogradnikom, ki so v pozebi utrpeli nad 60 odstotkov škode. Vinogradniškim kmetijam bomo omogočili dokup grozdja zunaj vinogradniškega okoliša. Omogočili bomo tudi odpis ali znižanje najemnim za državna kmetijska zemljišča.

Kako huda je stiska mlekarskih kmetij?

Odkupna cena mleka že več kot dve leti upada in se bliža najnižji iz leta 2009. Od marca 2014, ko je bila odkupna cena najvišja, je že upadla za skoraj 35 odstotkov. V zadnjih dveh tednih se je cena ekvivalenta mleka, ki je izračunana iz cen mleka v prahu in masla, zvišala. To obeta, da bi se tudi odkupne cene mleka za kmeta v EU in pri nas lahko v prihodnjih tednih umirile, a zelo zanesljivih znamenj okrevanja ni in to je skrb zbujajoče. Trenutna cena naj bi (nad)povprečno produktivnim kmetijam še vedno omogočala pokritje variabilnih stroškov in plače, ocenjujejo agrarni ekonomisti. V stiski so kmetije, ki so vlagale v hleve. V letih 2007-2013 je iz Programa za razvoj podeželja 449 mlečnih kmetij dobilo nepovratna sredstva za naložbe. Med njimi jih je 78 v poslovnem načrtu navedlo, da bodo za del naložbe vzele posojilo. Koliko teh naložb oziroma posojil je že odplačanih in ali mesečni obrok posojila ni preveliko breme za kmetijo, ne vemo. Nekaj kmetij ima resne težave, zato se z regionalnim skladom iz Ribnice pogovarjamo, da bi pripravili ukrep, s katerim bi pomagali kmetijam, ki težko odplačujejo posojilo za staro naložbo. Izračunali bomo, kolikšen mesečni obrok posojila na liter mleka je preobremenjujoč, in takšnim kmetijam ponudili reprogram posojila. Dobile bi posojilo pod ugodnejšimi pogoji, moratorij za odplačevanje, nižjo obrestno mero in daljšo ročnost, kar bi zmanjšalo mesečno anuiteto.

Na posledice odprave mlečnih kvot smo se pripravljali že v letih 2007-2013, ko smo mlečnemu sektorju, ki dosega 15 odstotkov celotne vrednosti kmetijske proizvodnje, namenili več subvencij. Petina mladih prevzemnikov je bila iz tega sektorja. Od vseh podprtih naložb jih je 41 odstotkov bilo na mlekarskih kmetijah - v vrednosti 49 milijonov evrov. Rejcem mleka smo prilagodili tudi druge ukrepe, kot so proizvodno vezana plačila za hribovsko-gorske kmetije, plačilo za dobrobit živali ...

Mlečni sektor je lani dobil še okoli 68 milijonov evrov raznih podpor (neposredna plačila, plačila za območja s težjimi pogoji za pridelavo, okoljska in ekološka plačila), kar je tretjina vseh subvencij na površino na leto. Petim mlekarnam bo pomagalo, da so pred kratkim dobile dovoljenje za izvoz na Kitajsko.

Jeseni bodo mlečni izdelki iz slovenskega mleka označeni kot Izbrana kakovost Slovenija, ta znak bo pozneje dobilo še slovensko goveje in perutninsko meso. Bomo začeli kupovati več lokalnih živil?

Z Izbrano kakovostjo Slovenija kupcem sporočamo, da je surovina slovenskega izvora in da je živilo bolj kakovostno od standardnega. Certifikacijski organi bodo preverjali, ali živila s tem znakom izpolnjujejo pogoje iz specifikacije. Zato bodo vsa živila z znakom Izbrana kakovost Slovenija zajamčene višje kakovosti. Kupci želijo čedalje več vedeti o živilih, tudi o proizvodnji in reji. Ko izbirajo hrano, so pozorni tudi na kakovost in izvor.

Za promocijo Izbrane kakovosti bodo prispevali vsi, od rejca do mlekarne, in sicer pol evra na prodanih tisoč litrov mleka. Rejci morajo plačati 25 centov na tisoč litrov mleka, prav toliko mlekarne. A ker so rejci zaradi nizke odkupne cene v težavah, bodo mlekarne prvo leto plačale tudi njihov delež. Toliko denarja, kot ga bo zbral mlečni sektor, bo primaknila še država. Najprej bodo Izbrano kakovost Slovenija uvedli v sektorju mleka, nato še za goveje in perutninsko meso. Za triletno promocijo te sheme kakovosti se bo nabralo 3,2 milijona evrov, od tega za promocijo mleka dober milijon.

Pričakujemo, da se bodo v poplavi generičnih živil na trgu lažje obdržala tista z znakom Izbrana kakovost Slovenija. Pričakujemo, da bodo ljudje tako označena živila kupovali, ker so iz lokalnega okolja, imajo nižji ogljični odtis in višjo kakovost. Hkrati pričakujemo, da bo ta shema kakovosti pridelovalcem prinesla boljši položaj na trgu in jim bo pomagala tržni delež ohraniti ali povečati. Izbrana kakovost Slovenija ne bo izboljšala stopnje samooskrbe, ker mleka že pridelamo več, kot ga porabimo, ampak bo povečala konkurenčno prednost slovenskega mleka na domačem trgu.

Bodo certifikat in zaščitni znak Izbrane kakovosti Slovenija dobili tudi mlečni izdelki trgovskih znamk?

To ni predvideno, ker želimo s to shemo kakovosti krepiti blagovne znamke domačih proizvajalcev, ne trgovskih znamk, ki napeljujejo na generičnost živil. Uporaba tega znaka za trgovske znamke ni dovoljena.

Z močnim oglaševanjem akcije Radi imamo domače je Mercator prvi mesec dosegel, da prodaja živil s kmetij pomeni že skoraj odstotek prodaje vse hrane. Nakupi živil Izbrane kakovosti bodo tesno povezani s promocijo.

Z odhodom Velike Britanije iz EU se bo oslabil blok držav z najbolj liberalnimi pogledi na skupno kmetijsko politiko, ki zagovarjajo več upoštevanja trga in manj subvencij, opozarja državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša.

Od 3,2 milijona evrov bomo pol milijona porabili za splošno promocijo, na primer o kakovostnih lastnostih živil ali da je lokalna hrana boljša. Preostanek pa gre za promocijo Izbrane kakovosti in sektorjev, ki jo bodo uvedli. Prednost te sheme kakovosti pred drugimi komercialnimi kampanjami je v preverjanju nadstandardne kakovosti in izvora surovine. Trgovci so se hitreje prilagodili temu, da kupce zanima slovenski izvor hrane, kot smo se lahko odzvali mi z dogovorom z vsemi deležniki in sprejetjem predpisov o novi shemi kakovosti. Čakamo na končno potrditev iz Bruslja in mesec po tem, ko dobimo to odločbo, bomo začeli zbirati prispevek za promocijo.

Ali to odločbo iz Bruslja pričakujete še junija?

Gotovo pred poletnimi počitnicami, tako da bi avgusta začeli pobirati prispevek za promocijo.

V kmetijstvu je kriza tako pri mleku kot pri prašičjem mesu. So se tudi druge države EU odločile za podobno shemo kakovosti?

V Avstriji in Franciji podobno shemo kakovosti že imajo. Nekatere članice EU nas v zadnjem času sprašujejo, kako pristopamo k tej shemi. Po evropskih pogojih mora biti shema odprta za vse proizvajalce, ne le za domače. Ne pričakujemo, da bi pri nas tržili živila z znakom Izbrana kakovost Avstrija, čeprav je to mogoče in po evropskih predpisih.

Kupci so zmedeni, ker živilo postane slovensko že, če je samo zapakirano ali predelano v Sloveniji. Imate potrebo, da bi to spremenili?

Na deklaraciji mesa je treba navesti državo rojstva in reje živali ter državo, kjer je bila žival zaklana in meso predelano. Država, kjer je tekla zadnja faza predelave, se navaja za izvor živil. Ker je poreklo živila ena od najpomembnejših informacij za kupca, in če je navedeno izrazito bolj opazno, kot so podane informacije o kraju reje živali, je vprašanje, ali ne gre za zavajanje kupca.

Razmišljamo o dveh poteh. Evropska komisija je objavila osnutek predpisa, po katerem morajo biti informacije o izvoru surovine objavljene v istem vidnem polju in natisnjene z enako pisavo. To bi veljalo za označevanje izvora surovin za živila, za katera to zakonsko še ni obvezno, denimo pri mleku. Mlečni izdelki z znakom Izbrana kakovost Slovenija bodo pošteno informirali kupce o slovenskem izvoru mleka kot surovine, ne živila.

Slovenija je v skupini držav EU, ki predlagajo, da bi tudi za mleko in mlečne izdelke navajali izvor surovine. S tem se ne strinjajo vse države, sta pa to za lokalne mlekarne na obeh trgih že predpisali Italija in Francija z nacionalnim predpisom. Do njunega predpisa se evropska komisija še ni opredelila, ali je v skladu ali ne s pravili skupnega trga. Mi pa razmišljamo, da bi določili pogoje, pod katerimi bi lahko proizvajalci prostovoljno označevali izvor surovine živil. Druga možnost je predpis o obveznem označevanju izvora mleka. Po posvetovanju z deležniki bomo sprejeli eno od možnih rešitev. Izvor mleka se zdaj določi po državi, v kateri je bilo mleko zapakirano, ne pa, kjer so redili krave.

Od okoli 72 tisoč kmetij je le sedem tisoč takšnih, ki ustvarijo več kot 25 tisoč evrov standardnega prihodka oziroma vrednosti proizvodnje na leto. Več kot polovica teh tržno uspešnih kmetij se ukvarja s prirejo mleka. Verjetno niste zadovoljni, če več kot 50 tisoč kmetij ni tržno usmerjenih in se ne razvijajo?

Kmetij, ki uveljavljajo kmetijske subvencije, je malo manj kot 59 tisoč. Kmetij s ­trž­no proizvodnjo je bistveno manj, profesionalnih kmetij pa je še manj.

Koliko gospodarjev teh kmetij je kmečko zavarovanih?

Obveznih kmečkih zavarovancev je bilo lani 5.633. Obvezno zavarovani kmetje imajo večje in ekonomsko močnejše kmetije, ker je vključitev v zavarovanje obvezna za vse, ki s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo oziroma z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji ustvarijo več kot 4.900 evrov dohodka na leto. Poleg teh je bilo konec marca 5.910 oseb prostovoljno socialno zavarovanih kot kmetje. Zanje ni podatka, s kako velikih kmetij so. Govorimo torej o dobrih 11 tisoč poklicnih kmetih.

Ste s toliko poklicnimi kmeti zadovoljni?

Takšna struktura naših kmetij izvira iz zgodovinskih okoliščin in naravnih danosti. Od popisa kmetijstva iz leta 2000 se je število kmetij zmanjšalo za 14 tisoč oziroma 16 odstotkov. Od takrat pa se je povprečna velikost kmetije povečala za 17 odstotkov, na 6,6 hektarja. Strukturne spremembe se dogajajo počasi.

Hitrejše bi bile, če bi imeli idealne pogoje za kmetijstvo in bi bila vsa kmetijska zemlja v ravnini. Ne želimo si manj hribovskih kmetij zaradi opuščanja pridelave. Kmetijstvo moramo razvijati v dveh smereh. Ena pot je določeno število konkurenčnih in evropsko primerljivih kmetijskih gospodarstev. Druga pot pa so družinske kmetije, ki povečujejo proizvodnjo, se specializirajo ali diverzificirajo svoje dejavnosti. Evropska politika in sistem subvencij mora omogočiti, da lahko kmetija preživi, če sama obdeluje svojo zemljo, tudi ob pomoči sezonskih delavcev. Želimo si več profesionalnih kmetij, hkrati pa s subvencijami obdržati vse kmetijske površine, za kar potrebujemo tudi male hribovske kmetije.

Pomembna je tudi generacijska pomladitev kmetij, saj mladi prinašajo inovacije in spremembe v tehnologiji pridelave in predelave ter v trženju. V Programu za razvoj podeželja 2014-2020 (PRP) smo zaostrili pogoje za mlade prevzemnike, ki lahko dobijo 45 tisoč evrov enkratne pomoči za zagon dejavnosti, na šest hektarjev primerljivih površin, v prejšnjem PRP pa so zadoščali trije hektarji zemlje. Tudi podpore smo povečali. Mlade kmete podpiramo tudi z dodatkom pri neposrednih plačilih in z ugodnejšim sofinanciranjem njihovih naložb.

Dostikrat slišimo, da je kmetijska politika slaba, ker se število kmetij zmanjšuje. To ni res.

Se tudi v Evropi število kmetij zmanjšuje?

Seveda. Dokler to poteka po naravni poti, ko nekdo opusti kmetovanje, ker najde zaposlitev drugje ali ko kmetija nima naslednika, na ta račun pa druge kmetije rastejo in se razvijajo, govorimo o vzdržnem prestrukturiranju kmetij. Hudo bi bilo, če bi prišlo do nasilnega prestrukturiranja zaradi težkih razmer, kakršne so trenutno v sektorju mleka, in do nenadnega opuščanja prireje mleka. To bi nas zelo zaskrbelo. Običajno je, da se število kmetij počasi zmanjšuje. Pri nas so kmetije pol manjše od povprečno velike kmetije v EU.

Ste zadovoljni s počasno rastjo velikosti kmetij in mladih prevzemnikov?

Številke o vseh kmetijah in tržno usmerjenih kmetijah so izraz neugodne posestne strukture in naravnih razmer, saj je večina kmetijske zemlje v hribovitem območju. Če za kmetije ne bi skrbeli s subvencijami, bi se prestrukturirale v hipu, a z opuščanjem kmetovanja, česar ne želimo. Prav tako ne želimo kmetij, ki so to samo na papirju - lastniki kmetijske zemlje, ki uveljavljajo subvencije, ne da bi sami obdelovali zemljo, pač pa jo obdelujejo drugi kmetje. To bi bila zloraba podpor in iščemo instrumente, da bi zlorabe odpravili. Subvencije morajo biti usmerjene k aktivnim kmetom, ki obdelujejo zemljo.

Pri generacijski pomladitvi gospodarjev na slovenskih kmetijah pa imamo pozitivne premike. Samo v obdobju 2007-2013 smo podprli 2.651 mladih prevzemnikov, njihova povprečna starost pa je bila 33 let. V tem programskem obdobju pa je podpor za mlade prevzemnike še več.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kmetje, preberite, kje vas bodo letos čakali inšpektorji

Kmetijski inšpektorji bodo preprečevali zaraščanje in neobdelanost kmetijskih površin, pri konoplji bodo preverjali vsebnost THC, pri...

AGROBIZ
Novice
Novice Pozor, ugodna posojila za nakup kmetijskih zemljišč 1

Ponuja jih ribniški sklad, zadnji rok za oddajo vloge je 8. aprila, na voljo je še 2,5 milijona evrov; kmalu nov razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Prašičerejci dobijo državno pomoč, panoga pa strategijo razvoja 2

Rejcem, ki so zaradi nizkih cen mesa v hudih težavah, je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ponudila pol milijona evrov enkratne...

AGROBIZ
Novice
Novice Manj ovir za postavitev rastlinjakov 5

Na razpisu za ukrep 4.1 iz Programa za razvoj podeželja, ki je odprt do konca maja, sofinancirajo tudi postavitev rastlinjakov, kar je...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja kratka veriga lokalno vzrejene govedine iz Posavja

Sevniška zadruga bo s kmetijami tržila in promovirala prednosti lokalno vzrejenega mesa

AGROBIZ
Novice
Novice Po letu 2021 subvencije tudi za ohranitveno kmetijstvo 6

Z ohranitvenim kmetijstvom izboljšujemo in vzdržujemo kakovostna živa tla brez oranja, ob stalni pokritosti tal s poljščinami, dosevki...