V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja »Pred petimi leti je bil delež biopolimerov na svetovnem trgu enoodstoten, zdaj je štiriodstoten, do leta 2030 bo 40-odstoten,« o tržnih možnostih pravi Eva Štraser iz startupa Evegreen
Hlev s pametnim prezračevanjem omogoča varčno in do piščancev prijazno rejo  Hlev s pametnim prezračevanjem omogoča varčno in do piščancev prijazno rejo Rejci, pozor, od leta 2023 bo na perutninskih in prašičjih farmah v EU obvezno prezračevanje z vračanjem toplote
Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Katere drastične spremembe pri ravnanju z zvermi zahteva Sindikat kmetov Slovenije in kako jih podpira Šarec
Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko

Kmetija Zadrgal iz Komende, kjer dela tudi pet invalidov, povečuje predelavo mleka

Čas branja: 3 min
01.09.2016  22:30
S 50 tisoč evri posojila bo predelavo 500 litrov mleka na dan omogočil zavod Grunt, ki deluje na kmetiji in zaposluje pet invalidov
Kmetija Zadrgal iz Komende, kjer dela tudi pet invalidov, povečuje predelavo mleka
Ta živila na kmetiji Zadrgal v Komendi dela tudi pet invalidov. Največ prodajo piškotov, jogurtov in testenin.

Obveščaj me o novih člankih:  

V Komendi se razvija uspešen primer socialnega podjetništva na podeželju, in to brez evropskega denarja. Zgodbo snujeta lastnik kmetije Matija Zadrgal in specialni pedagog Peter Svetina. Ustanovila sta zavod Grunt, ki deluje na kmetiji in od lanskega junija zaposluje pet invalidov. Grunt od kmetije odkupi mleko in druge pridelke, jih predela in proda kot testenine, jogurte, piškote … Dnevno predelavo mleka bodo kmalu povečali na 500 litrov, za kar morajo še urediti prostore. Z večjo količino mlečnih izdelkov se želijo prebiti v javne zavode, zdaj pa skoraj vse prodajo na kmetiji in tržnici.

Kmetija Zadrgal ima v lasti 2,5 hektarja gozda in 17 hektarjev zemlje, v zakupu pa dodatnih 18 hektarjev, tako da obdeluje skupno 35 hektarjev površin. Poleg koruze, pšenice, ječmena in drugih vrst žit gojijo še deteljno-travne mešanice. Oboje porabijo za krmo, nekaj žita pa tudi predelajo. Te dni pobirajo krompir, ki raste na 1,5 hektarja njiv. Največ prihodkov jim prinese prireja mleka, na drugem mestu pa je jedilni krompir, pravi gospodar kmetije Matija Zadrgal.

Od prireje do donosnejše predelave mleka

S prirejo dobrega pol milijona litrov mleka na leto sodijo med večje mlekarske kmetije. Večino mleka odkupi Kmetijska zadruga Cerklje in ga proda na italijanski trg. »Trenutna odkupna cena je 23,5 centa na liter, in čeprav to ni najnižja cena v zadnjem letu, še vedno ne pokrije proizvodnih stroškov,« pravi Zadrgal. Še pred mlečno krizo in upadanjem odkupne cene so razmišljali o predelavi mleka in jo registrirali kot novo dopolnilno dejavnost na kmetiji.

Manjšo količino mleka vsak dan že predelajo v jogurte, skuto in sirotko, od novembra pa bi radi predelali 500 litrov mleka na dan. V primerno opremo in prostor bodo vložili 50 tisoč evrov, za kar so najeli posojilo pri Sberbank, pri Slovenskem podjetniškem skladu pa se potegujejo za subvencijo obrestne mere za to posojilo. Najpozneje konec novembra že napovedujejo večjo predelavo in upajo, da bodo krog kupcev čim prej razširili na javne zavode.

Pri predelavi mleka in drugih opravilih na kmetiji gospodarju in njegovi družini od lanskega junija pomagajo trije invalidi in dve invalidki iz Komende in okolice. Zaposleni so v zavodu za socialno podjetništvo na podeželju Grunt, ki deluje na kmetiji, ustanovila pa sta ga lastnik kmetije in specialni pedagog Peter Svetina. Grunt je tudi najel sedemletno posojilo za že omenjeno naložbo v »hišno mlekarno«, s čimer želi invalidom zagotoviti trajno zaposlitev.

Invalidi delajo še na treh kmetijah

»Grunt je prvi zavod v Sloveniji, ki je ustanovljen na že delujoči kmetiji z namenom, da zaposluje invalide na podeželju,« trdi Svetina. Spomnimo: že dlje se z zaposlovanjem invalidov na podeželju ukvarja Korenika Šalovci iz Goričkega, o kateri smo že pisali v članku Korenika Šalovci povečuje prodajo ekohrane v trgovine in šole. Korenika Šalovci izhaja iz propadajoče kmetije, ki so jo dobili od občine, z denarjem iz razpisov pa so jo prenovili in obudili. Novejša zaposlitvena centra za invalide v kmetijstvu pa sta Kocljevina iz Prosenjakovcev in Bodika iz Sežane.

»V nasprotju od njih Grunt deluje brez evropskega denarja in na kmetiji z dolgo tradicijo. Grunt ima status zaposlitvenega centra, kar pomeni, da lahko invalide, ki imajo od 30 do 70 odstotkov delovnih zmožnosti, zaposluje na zaščitenih delovnih mestih. V domačem okolju jim priskrbimo trajno zaposlitev za delo, ki ga poznajo in so ga sposobni opravljati,« pravi Svetina, ki Grunt vodi kot strokovni direktor. Kot strokovni sodelavec in mentor invalidom pri kmetijskih opravilih pomaga Simon Zadrgal, sin lastnika kmetije in njen prihodnji gospodar.

Grunt od kmetije odkupi pridelke, jih predela in proda z dodano vrednostjo

Grunt od kmetije kupi mleko, žita, sadje, vrtnine, jajca in druge pridelke, jih predela in zapakira ter proda na kmetiji in trž­nici. »Čim več pridelkom želimo s predelavo dodati vrednost, kupce pa pripeljati na kmetijo,« poslovni model opisuje Matija Zadrgal. Največ prodajo piškotov, jogurtov in testenin. Sledijo vložnine, marmelade in sokovi, kjer je ponudbe le toliko, kolikor surovin pridela kmetija, dodaja Peter Svetina.

Prodaja domačih dobrot je glavni vir njihovih prihodkov, nekaj pa jih ustvarijo tudi z opravljanjem storitev za kmetijo, Svetina pa tudi s svetovanjem drugim o zaposlovanju invalidov. Kar nekaj kmetij zanima, pod kakšnimi pogoji lahko zaposlijo invalide iz domačega okolja. »Tako bi pridobili delovno silo, kmetu pa ne bi bilo treba zaposliti prekarnih delavcev. Hkrati bi ekonomsko samostojnost – sicer ob minimalni plači – omogočili najtežje zaposljivim invalidom, ki na podeželju zdaj sploh nimajo priložnosti za delo,« dodaja Peter Svetina.

Ugodnosti pri zaposlovanju invalidov

Kot zaposlitveni center za invalide dobi Grunt še državno podporo. Ministrstvo za delo sofinancira plačo strokovnega delavca in del delovanja Grunta. Iz javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada dobijo subvencijo za plače invalidov, ki pomeni razliko med njihovo delovno zmožnostjo in minimalno plačo. Ker zaposlujejo invalide, so upravičeni do nižjih davkov in prispevkov. »Tako na leto dobimo 42.300 evrov od ministrstva za delo, 24 tisoč evrov za subvencijo plač invalidov in plačamo okoli 15 tisoč evrov manj davkov in prispevkov,« ponazarja Svetina, koliko javnega denarja pripada Gruntu.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Po svetu rastejo proizvodnja piva in nova hmeljišča 9

Vsa hmeljišča na svetu skupaj presegajo 61 tisoč hektarjev, zaradi ugodne cene hmelja, ki pokrije stroške, in večje proizvodnje piva...