Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije
Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Poleg bezgovega delajo tudi jabolčni kis, prodajo bi radi razširili po Sloveniji in sčasoma tudi v tujino, za kar morajo povečati obseg proizvodnje
Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Predelava hrane v Sloveniji je lahko zelo donosen posel. Najboljši živilci in pijačarji se po dobičkonosnosti lahko kosajo s farmacevti
Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

Nove tehnologije v kmetijstvu: kje so priložnosti?

Čas branja: 6 min
20.10.2016  22:30
Dve moderni tehnologiji za gojenje vrtnin že imamo, prostora pa je še za druge
Nove tehnologije v kmetijstvu: kje so priložnosti?
S preciznim zaznavanjem odboja svetlobe bomo boleznim in škodljivcem kmalu določili svetlobni podpis – kot DNK. S tem bomo hitreje prepoznali zdravstvene težave rastlin in posledično zmanjšali uporabo škropiv. Kot v medicini bomo tudi rastline zdravili s svetlobo različnih valovnih dolžin.

Obveščaj me o novih člankih:  

Bionika in akvaponika -  obe moderni tehnologiji za gojenje zelenjave so že pri nas. Bionično Prekmurju gojijo paradižnik Lušt in v prleškem Panorganicu živo solato in zelišča, z akvaponiko pa v Ponnodu hkrati gojijo zelišča in ribe. Katere nove tehnologije se še uveljavljajo v tujini in bi se jih splačalo pripeljati k nam? Odgovor na to vprašanje smo med drugim iskali 7. oktobra na Agrobiznisovem tehnološko-investicijskem forumu o moderni pridelavi zelenjave, ki smo ga pripravili skupaj z Blažem Germškom s Kmetijskega inštituta Slovenije, enim največjih zagovornikov novih tehnologij.

 

»Z novimi tehnologijami znižamo stroške pridelave, zmanjšamo uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Ob manjši porabi vhodnih virov in večji uporabi recikliranih materialov pa povečamo donos in kakovost pridelka,« pravi Blaž Germšek.

Z brezpilotnimi letalniki nad podlubnike

V sodobnem poljedelstvu se uveljavlja precizno kmetijstvo, ki ob podpori različnih tehnologij z brezpilotnimi letalniki omogoča natančnejše in racionalnejše dognojevanje, namakanje in škropljenje. Pri nas bodo z brezpilotnimi letalniki spremljali podlubnike, so sporočili ta teden.

Slajše jagode, pikantnejši čiliji in solata z manj kalija

Pri vrtnarstvu je priljubljeno vertikalno kmetijstvo, kjer zelenjavo gojijo v regalih, druga možnost pa so rastlinske tovarne, kjer pridelava poteka v popolnoma kontroliranih pogojih ob ali brez dnevne svetlobe. »S takšno tehnologijo se prideluje solata z manj kalija ali z nižjo vsebnostjo nitratov, jagode z več sladkorja, bolj dišeča bazilika ter pikantnejši čiliji,« pojasnjuje Germšek.

Rastline bomo zdravili z umetno svetlobo

Največji potencial pri novih tehnologijah Blaž Germšek vidi v umetni osvetlitvi, zlasti z LED-diodami. »Precizno zaznavanje odboja svetlobe nam omogoča, da bomo v bližnji prihodnosti boleznim in škodljivcem določili svetlobni podpis – podobno kot DNK. S tem bomo lahko hitreje prepoznali zdravstvene težave rastlin in posledično zmanjšali uporabo FFS. Kot v medicini bomo tudi rastline zdravili s svetlobo različnih valovnih dolžin,« poudarja Blaž Germšek. Več v članku Kje je prihodnost kmetijstva? V novih tehnologijah pridelave.

Kam gre razvoj vrtnarstva na Nizozemskem

V Sloveniji vso zelenjavo pridelujemo na slabih dva tisoč hektarjih, na Nizozemskem pa imajo petkrat več pokritih površin za vrtnine. Največji rastlinjaki, kjer gojijo cvetje in vrtnine, merijo čez sto hektarjev. Pri vrtninah prevladuje hidroponsko gojenje paradižnika, paprik in kumar. Lani so v rastlinjakih pridelali 1,6 milijona ton vrtnin (za primerjavo: v Sloveniji smo lani vzgojili 92 tisoč ton zelenjave, uvozili pa smo je 164 tisoč ton).

»Mlad podjetnik bi na Nizozemskem težko začel z rastlinjakom, ker je začetna investicija prevelika. Tisoč kvadratnih metrov velik rastlinjak z vso opremo za hidroponsko pridelavo stane v povprečju okoli sto tisoč evrov,« pravi Jan Enthoven, svetovalec v Demokwekerij Westland, democentru za najsodobnejše tehnologije v vrtnarstvu na Nizozemskem.

Tam je popularno spodbujanje rasti z umetno osvetljavo. »Rumeno svetlobo, ki v rastlinjakih prevladuje, že nadomeščajo z rdečo, ker pospeši rast,« ponazarja Enhoven.

Z novimi tehnologijami so Nizozemci zelo zmanjšali porabo vode v rastlinjakih. Za kilogram paradižnika je porabijo le pet do šest litrov, Kitajci pa je porabijo 40 litrov pri gojenju v plastičnih tunelih.

Urejena odkup in logistika

Ker Nizozemci izvozijo 95 odstotkov zelenjave, so pomembne trdne verige in dobra logistika. Vrtnine iz rastlinjaka lahko prodajo po več poteh. Prva možnost je prek organizacije pridelovalcev, v katero se združujejo individualni pridelovalci in sofinancirajo tudi raziskave in razvoj. Druga možnost je prek združenja nizozemskih mladih kmetov NAJK. Tretja pot pa je prek trženjske organizacije, kot je Groenten en-fruithuis, v kateri so tudi trgovci in zadruge.

Past: majhna profitna marža

V sodobnem rastlinjaku zraste povprečno 65 kilogramov paradižnika na kvadratni meter. »Proizvodni stroški so okoli 65 centov na kilogram, od tega tretjino pomeni strošek energije. Pri takšni odkupni ceni pridelovalcu ostane cent ali dva dobička na kilogram,« ponazarja Enthoven. Pozimi lahko paradižnik v trgovini podražijo do 1,5 evra za kilogram, včasih pa drobnoprodajna cena upade pod proizvodno. Tako je bilo predlanskim, ko je kilogram paradižnika v trgovini stal v povprečju le 62 centov, vsak prodani kilogram pa je pridelovalcu prinesel pet centov izgube. Zato upada število podjetnikov z rastlinjaki in raste površina rastlinjakov, da bo večji pridelek in zaslužek. Več v članku Nizozemci pri paradižniku dosegajo le cent ali dva dobička na kilogram.

Odpadek postane vir

V hrvaški Osatini s krožnim povezovanjem poljedelstva, govedoreje, prireje mleka, bio­plinarn in rastlinjakov dosegajo, da odpadek pri eni dejavnosti uporabijo kot vir nekje drugje. Tako si s sinergijami pocenijo proizvodnjo. »Prirejo mleka imamo tako organizirano, da je proizvodna cena od 23,5 do 25 centov na liter,« pravi lastnik Osatina Grupe Mirko Ervačič.

Iz gnoja s farme govedi v bioplinarni proizvajajo elektriko. Z odpadno toploto iz kogeneracije ogrevajo rastlinjak, kjer hidroponsko gojijo paradižnik, kumare in papriko. Prihodnje leto bodo imeli več kot 32 hektarjev rastlinjakov, dva nova – za solato in sadike. Ponudbo bodo širili še s šampinjoni, prašičerejo in predelavo mesa, tudi s sadjem. Več v članku Hrvaška Osatina ima recept, da si poceni proizvodnjo.

Prednosti bionske pridelave

Od lani Panorganic v rastlinjaku v Ljutomeru bionsko goji živo solato in zelišča, ki do kupca pridejo s koreninami vred. V Avstrijo in po Sloveniji razvozijo 12 tisoč glav solate in dva tisoč zelišč na dan. Še letos bodo na avstrijskem Štajerskem postavili nov rastlinjak, doma pa ga povečali, pravi lastnik Mario Kurtovič.

Pridelava je avtomatizirana, rastline do konzumne velikosti zrastejo v 15 do 25 dneh. Pridelek je za polovico večji kot pri klasični pridelavi, poraba vode pa za 90 odstotkov manjša. Imajo 30 odstotkov več pridelka na kvadratni meter kot pri drugih sistemih pridelave v rastlinjaku. Ni odpadnih voda, nastaja le majhna količina odpadnih rastlin in materialov. Vse leto imajo veliko količino pridelka enake kakovosti ... Več v članku Panorganic se širi doma in v Avstrijo.

Exactum v rastlinjaku meri vse, kar lahko izmerimo

»S pametnim sistemom Exactum Green­house v rastlinjaku merimo vse, kar lahko izmerimo,« pravi Marko Lotrič, lastnik Lotrič Meroslovja. Sistem zbira in analizira klimatske podatke, da optimizira gojenje v rastlinjaku in zmanjša porabo virov – vode, gnojil, elektrike. Vanj lahko povežemo vse senzorje – od termometrov do merilnikov kakovosti zraka, ki so že v rastlinjaku. Več v članku Exactum Greenhouse v rastlinjaku meri vse, kar lahko izmerimo.

Exactum v rastlinjaku uravnava temperaturo in vlago zraka, zemlje in gojitvenega medija, pa tudi hlajenje in ogrevanje ... »Z Exactumomo skrbimo, da so v silosih, kjer hranijo državne blagovne rezerve, ves čas optimalni pogoji,« o njihovi največji referenci pravi Lotrič.

Trapview bo za tri dni vnaprej napovedal gibanje škodljivcev

Pri klasični pridelavi sadja in zelenjave na prostem pridelovalec enkrat na teden pogleda, koliko škodljivcev se je ujelo na feromonske vabe. Število zapiše in obvesti svetovalca, ki mu pove, kako naj ukrepa. Od pregleda vab do ukrepanja navadno mine nekaj dni. Ko pa spremljanje škodljivcev avtomatiziraš s sistemom Trapview, imaš nadzor vsak dan in lahko pravočasno ukrepaš – škropiš in populacijo škodljivcev dovolj zmanjšaš. »V Sredozemlju se bomo na mreži tisoč avtomatiziranih vab naučili za tri dni vnaprej napovedati, kako se bodo gibali škodljivci,« napoveduje Matej Stefančič, direktor Efosa. Več v čanku Kot napovedujemo vreme, bo trapview napovedal gibanje škodljivcev.

 



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela

Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija Je ekološko kmetovanje dobra poslovna priložnost?

Pri porabi ekoloških živil na prebivalca na leto v Sloveniji kar močno zaostajamo za zahodnimi državami; priložnosti za rast je zato...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe 1

Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kraški brinjevec je adut turistične kmetije pri Filetu 1

Poleg prenočitev in domače hrane gostom ponujajo še kraški slivovec, viljamovko, staran vinjak, žganje iz kutin in rožičev ter gin

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Kastelic - Žonta bo prenovila sirarno

Poletno ponudbo mlečnih izdelkov bi radi razširili s sladoledom, čez nekaj let pa vpeljali tudi rejo goveda za meso

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Jerala povečuje prodajo in predelavo jabolk

Obnavljajo sadovnjak in vlagajo v nove tehnologije, načrtujejo tudi novi prostor za predelavo sadja

OGLAS
AGROBIZ
Vroče je! Imamo odličen predlog za osvežitev

Predstavljamo lahek napitek, s katerim se lahko v vročih poletnih mesecih odlično osvežimo.