Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

Kdo bo inovativni mladi kmet 2016

Čas branja: 10 min
03.11.2016  22:30
Med šestimi kandidati, ki jih predstavljamo tokrat, bosta Zveza slovenske podeželske mladine in kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS 18. novembra v Ljubljani izbrali letošnjega inovativnega mladega kmeta oziroma kmetico
Kdo bo inovativni mladi kmet 2016

Obveščaj me o novih člankih:  

Toni Kukenberger bo sire in jogurte iz senenega mleka prodajal tudi po spletu

Letos se je ekokmetija Kukenberger iz Gorenjih Ponikev pri Trebnjem, ki ima od leta 2014 prenovljen hlev in od lani ekološki certifikat za mleko in mlečne izdelke, preusmerila v prirejo tako imenovanega senenega mleka. Iz krme so umaknili silažo, 20 krav in do 20 plemenskih telic pa imajo od aprila do oktobra na paši. Prehod iz ekološke prireje v seneno mleko je stal 10 tisoč evrov, saj so morali kupiti kondenzacijsko sušilnico sena.

Na leto namolzejo približno 120 tisoč litrov mleka. Približno 60 odstotkov ga sami predelajo v sire, jogurte, več vrst skute, nekaj smetane in masla. Največ prodajo poltrdega sira in jogurtov, in sicer šolam, vrtcem, gostilnam in gospodinjstvom. Ta delež bi radi čim prej povečali na vsaj 80 odstotkov domačega mleka. »S tem ko 40 odstotkov senenega mleka prodajamo Kmetijski zadrugi Trebnje po ceni za konvencionalno mleko, izgubljamo del zaslužka. A druge rešitve ta hip ni, ker blizu nas nihče ne pobira ekološkega mleka,« pravi Toni Kukenberger.

Pri predelavi 80 odstotkov mleka se bo delo v sirarni raztegnilo, a da bo zaslužka več, bo treba povečati število prodajnih poti. Tudi s spletno prodajo in dostavo na dom, ki ju ima Toni Kukenberger v načrtu. V sirarni že zdaj dela vsaj tri dni v tednu, potem pa bo vsak delovnik.

Za predelavo mleka se je odločil leta 2011, ko se je po diplomi kmečko zavaroval in zaposlil na kmetiji ter začel s predelavo mleka. »Naša kmetija je s 24 hektarji obdelovalne zemlje in 10 hektarji gozda premajhna, da bi živela samo od oddaje mleka. Širiti je ne moremo. Ob službi bi se lahko ukvarjal z ekstenzivno živinorejo ali kmetijo vodil kot podjetje in razvijal nove dejavnosti, kar sem tudi izbral,« razlaga. Da bo povečal predelavo mleka, načrtuje gradnjo večje sirarne z degustacijsko dvorano, kjer bodo pogostili obiskovalce.

Iz potrebe je razvil prevozno molzišče. »S pašnikov ne moremo krav dvakrat na dan gnati v hlev na molžo, ker bi prečkale tuje parcele. Molžo je bilo treba pripeljati na pašnik,« pravi. Ni hotel molže po starem, da je krava v isti višini kot molznik. Želel je molzišče kot v hlevu – z dvignjenimi tlemi za krave in molznikom, ki stoji na tleh. »Molzišče sem uredil na prikolici, to pa sem pripel za 40 let star traktor, ki je sameval pod kozolcem,« pravi Kukenberger. Za vstop in izstop krav na molzišče imajo dvižni klančini. Naenkrat lahko molzejo štiri krave. Vsaka ima pregrajene jasli in lovilnik iztrebkov.

Damjana Ostanek Heric: »Z zelenjavo se bo preživljala vsa družina«

V Šentvidu pri Stični Damjana Ostanek Heric že tretje leto vodi zelenjadarsko kmetijo. Pridelujejo dobrih 20 sort zelenjave, ki jo prodajajo doma, ob sobotah na tržnici, več kot 20 manjšim trgovinam, kmetijski zadrugi, veletrgovcu in javnim zavodom. »Tržimo le svoje pridelke, da smo konkurenčni, jih moramo pridelovati veliko vrst,« pojasnjuje mlada prevzemnica, ki je na kmetiji že ustvarila dve delovni mesti.

Pozimi se preživlja zlasti s prodajo vložene zelenjave. Za predelavo, ki poteka od junija do decembra, je že med študijem leta 2012 registrirala dopolnilno dejavnost, istega leta pa so star hlev prenovili v sodobne prostore za predelavo, skladiščenje in prodajo. »Ročno vložimo okoli 10 ton zelenjave na leto ali 15 tisoč kozarcev, ob tem pa skrbimo za stalen nadzor in kakovost,« pravi Damjana Ostanek Heric. Največ pridela paprike, in sicer za vlaganje in ajvarje. Ponuja še vložene feferone, kisle kumarice, zelenjavno mešanico, zelenjavno in paradižnikovo omako, stročji fižol, rdečo peso in mešano solato. Za zimo pripravijo tudi nekaj kislega zelja in repe.

Leta 2014, ko je prvič sama vodila kmetijo, je pridelavo povečala tako, da je pred glavnim pridelkom in po njem zasadila še enega. Ko je v kolobar vključila še preostale površine, ki niso bile zasajene z zelenjavo, je pridelavo povečala za okoli štiri hektarje. Z večjo pridelavo je rasla tudi prodaja, ki so jo razširili v javne zavode, trgovine in k veletrgovcu.

»Odkar vodim kmetijo, smo postavili še tri rastlinjake – v dveh na 15 arih gojimo zelenjavo, v tretjem pa na dveh arih na pomičnih ogrevanih mizah vse leto sadike,« dodaja. Omejeni so na šest hektarjev njiv, zato lahko rastejo le z vse bolj intenzivno pridelavo – sajenjem več kultur na leto drugo za drugo. Ker je bilo časovno težko uskladiti nabavo manjših količin sadik za 20 sort zelenjave, so jih z očetovim znanjem začeli gojiti kar sami. »Tako pridelavo nadziramo od semena do pridelka,« ponosno poudarja sogovornica.

Pridelavo bo povečala zlasti z novimi rastlinjaki, avtomatizirala in razširila bo predelavo. Izboljšala bi tudi embalažo. Želi si specializirane mehanizacije za vrtnine, namakalnega sistema z urejenim zajetjem vode, posodobljenega skladišča in nove hladilnice. »Moj glavni izziv pa je, da kmetija postane vir preživetja za celotno družino,« sklene Damjana Ostanek Heric.

Anže Legat nov nasad jablan preusmerja v ekološko pridelavo

Na sadjarski kmetiji Pr' Jernejc v Hrašah pri Lescah prevladujejo jabolka s 4,8 hektarja nasadov, za njimi pa hruške z 0,15 hektarja. »Na slabem hektarju bomo spomladi zasadili topaz, ta nasad jablan bomo preusmerili v ekološko pridelavo,« napoveduje mladi gospodar Anže Legat. Na 0,1 hektarja ima še lesko, na 600 kvadratnih metrih pa češnje. Te ne uspevajo dobro zaradi podnebja, vinske mušice in ker nimajo namakanja in protidežnih mrež, zato jih bodo verjetno izkrčili, kot so pred leti že slive.

»Od leta 2012 je pridelek malo večji, tako da imamo navadno okoli 200 ton jabolk in pet ton hrušk. Spomladanska pozeba nam je letos pridelek skrčila za polovico,« dodaja Legat. »Ker primanjkuje slovenskih jabolk, so cene, ki jih določajo trgovci, letos res višje za 10 do 15 odstotkov. A izpad pridelka je večji, zato bo zaslužka manj in spet bomo morali malo zategniti pas, česar smo kmetje že vajeni,« pojasnjuje Anže Legat. Doma prodajo do 40 odstotkov sadja, drugo pa veletrgovcem in preprodajalcem sadja.

Zadnja leta vse prihranke vlagajo v protitočne mreže, da bodo pridelali kakovostno namizno sadje. Radi bi postavili tudi namakalni sistem. Ker je veliko izboljšav pri gojenju sadja povezanih s kapitalom, se Legatu zdi, da malo caplja za razvitimi sadjarji iz tujine. Da je iznajdljiv, dokazuje s pometalnikom vej in listja, ki vzdržuje higieno v sadovnjaku in zmanjša tveganje za bolezni. S prijateljem strojnikom sta ga izdelala za samo 30 odstotkov cene najcenejšega pometalnika na trgu.

Anže Legat je inovativen tudi pri predelavi jabolk. Ima pasterizator na drva, ki ga je razvil s prijateljem Asmirjem Vukaličem. Sestavila sta ga iz stare peči na drva, soda, navitja iz nerjavnega jekla in črpalke z regulatorjem pretoka. »Med izgorevanjem 15 polen pasteriziram tisoč litrov soka, prej pa sem za dosti manjšo količino soka plačal astronomske stroške elektrike,« pravi Legat. Z domačim strojem pasterizira od 300 do 400 litrov soka na uro. »Prihodnje leto bi ga rad tako predelal, da bo pasteriziral 500 litrov soka na uro in stalno vzdrževal enako temperaturo. Nadgradil ga bom z elektroniko, ker imam občasno težavo, ko je ogenj premočan,« napoveduje Legat, ki si želi tudi stroj za okopavanje. »Sanje pa so obiralna ploščad, nova hladilnica in turizem na kmetiji,« pravi za konec.

Še pred petimi leti so pridelali 10 ton krompirja, a ker je bila cena prenizka, so ga opustili. Koruzo sadijo na dveh hektarjih in jo prodajo neposredno za silažo. Ker je zaslužek s koruzo mizeren ali ga ni, je setev za sogovornika neke vrste hobi.

Boštjanu Koscu uspel preboj s kolektivno neposredno prodajo senene ekogovedine

V desetih letih je Boštjan Kosec z družino živinorejsko ekokmetijo v Malem Brebrovniku v Prlekiji iz povprečne razvil v eno najbolj perspektivnih. Kmetijska zemljišča so s 16 hektarjev, kolikor so jih imeli leta 2004, povečali na 48,74 hektarja, od tega je 45 hektarjev ograjenih pašnikov.

Izkušnje z govedorejo iz prireje mleka in pašništva, s katerima se je več kot 20 let ukvarjal oče Jožef Kosec, je Boštjan prenesel na rejo krav dojilj. Inovativen je pri prodaji, saj z ekokmetijo Zadravec iz Prlekije skupaj po spletu prodaja tako imenovano seneno svežo ekološko mlado govedino. Seneno meso pomeni, da krav ne krmijo s koruzno silažo, ampak le s pašo in senom. S prodajo štirih ton mlade ekogovedine zlasti gospodinjstvom, vrtcu in štirim osnovnim šolam sta obe kmetiji lani ustvarili skoraj 36 tisoč evrov prihodkov. Mesečno prodajo mlade ekogovedine (baby ­beef) želita kmetiji povečati z dveh na tri živali. Od leta 2010 prodajajo tudi svoj jabolčni ekološki kis in ekomoko.

Posebnost Koščeve kmetije je, da njive vključujejo v pašne komplekse, s širokim kolobarjem in pašo detelje in lucerne pa dosegajo velik prirast mesa in dober pridelek poljščin – koruze, pšenice, tritikale, ajde, ovsa in pire. Letos so opustili oranje, da bodo v zgornji plasti zemlje ohranili čim več humusa in hranil, do leta 2023 pa vzpostavili trajen sistem minimalne obdelave tal.

Lani se je Boštjan Kosec odločil za setev zlasti avtohtonih in tradicionalnih rastlin, a ker ni našel ekosemena za avtohtona ozimna žita, ki so pomembna v kolobarju, se je začel ukvarjati še s semenarjenjem treh avtohtonih sort pšenice – reske, gorolke in savinje. Od semenske pšenice pričakuje dodatne prihodke. Lanskih 61 tisoč evrov prihodkov naj bi prihodnje leto z vsemi dejavnostmi povečali na skoraj 70 tisoč.

Za Koscem je že večja naložba v prenovo hleva za govedo in konje z izpustom ter več strojnih izboljšav. Trosilnik za mineralna gnojila je predelal na elektromotor in priredil tako, da ga lahko namesti na čelni viličar na traktorju. Ta trosilnik mu že štiri leta služi za apnenje, gnojenje, dosejevanje trav in setev žit. S čelno koso, ki jo je predlanskim predelal na hidravlični pogon in montiral na teleskopski nakladalnik, pokosi več kot 10 hektarjev pašnikov na leto. S preureditvijo rabljene prikolice za tovornjak v premično sušilnico pa bo devet bal sena naenkrat sušil s pomočjo peči na drva, z rekuperacijo pa bo prihranil 15 odstotkov 

Barbara Petrič razvija nove dopolnilne dejavnosti

Barbara Petrič je po izobrazbi inženirka vrtnarstva in krajinarstva, zaposlitev pa si je našla na kmetiji Frangež v Račah, kamor se je primožila. Prašičereja ostaja njihova glavna dejavnost, a ker ne prinaša dovolj zaslužka, da bi se z njo trije preživljali – poleg Barbare sta kmečko zavarovana še tašča in tast –, sogovornica nov vir prihodkov išče v dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Ena od njih je predelava mesa, s katero se ukvarjajo od lani. Iz mesa bodo delali salame, prekajene klobase za kuhanje, zaseko, ocvirke in tünko.

Med dopolnilnimi dejavnostmi imajo še predelavo zelenjave, sirupe, peko kruha in peciva, vzdrževanje zelenic in aranžerstvo. Barbara se je preizkusila tudi v vzgoji rož trajnic za rezano cvetje. A njen glavni cilj je, da poveča pridelavo in predelavo zelenjave. V sezoni prodajajo svežo zelenjavo, za zimo pa jo vložijo. Poleg kompota iz muškatne buče vlagajo še kumare, papriko, sladke feferone in mešano solato. Ponudbo so razširili tudi s sirupi in namazi. Največje povpraševanje je prav po njihovi vloženi zelenjavi iz integrirane pridelave. V prihodnje bodo sezonske pridelke ponujali tudi v tedenskih zabojčkih. Imajo visoke cilje, a obseg dela je že zdaj tako velik, da vse sami komaj opravijo.

»Najbolje je, ko te stranka spozna in vidi, kako prideluješ,« dodaja sogovornica. Zato svoje pridelke že peto leto prodajajo doma na kmetiji, ob sobotah pa na tržnici v Račah. Vloženo zelenjavo in sokove vozijo v trgovine Kmetijske zadruge Rače in Zadruge Dobrina, prodajajo jih tudi na sejmih v Mariboru in Slovenski Bistrici.

Pred tremi leti so oblikovali svojo blagovno znamko za pridelke, ki jih tržijo kot kmetija Frangež. Kupce iščejo tudi na Facebooku in s plakati, kjer predstavljajo svojo ponudbo. »Zadovoljni bi bili, če bi v treh letih dokončali trgovinico na kmetiji, uredili pakirnico zelenjave ob hladilnici in sušilnico mesa ter ponudbo popestrili z novimi živili, tudi z več vrstami vložene zelenjave,« za konec pravi Barbara Petrič.

Rok Šiftar kmetijo z ekološkimi žiti širi z rejo piščancev

Z 200 hektarji ekološke obdelovalne zemlje, ki se poleg domače kmetije v Polani razprostirajo še na več parcelah na Goričkem, je 24-letni Rok Šiftar med večjimi ekološkimi kmeti v Prekmurju. Po očetovi smrti je prekinil študij fizike v Ljubljani in prevzel skrb za kmetijo. Nimajo živine, usmerili so se v ekološko pridelavo žit – ajde, pšenice, ovsa, ječmena, pire – in bučnic. Večino žit prek Društva ekoloških žitarjev prodajo Žitu, ki jih trži pod blagovno znamko Natura. »Prevladuje prodaja na veliko, nekaj malega prodamo sami, za predelavo pa poskrbijo partnerji,« pravi mladi gospodar.

Ajdo jim Mlinopek predela v kašo. Buče stisne oljar. Nekaj ekožit, ajdove kaše in bučnega olja prodajo mlinarjem in manjšim trgovinam. Na kmetiji ni nihče kmečko zavarovan. Pri delu Roku pomagajo mama, ki je že v pokoju, brat, ki še študira, in dva delavca, ki sta kot naš sogovornik zaposlena drugje.

Lani je v Gornjih Petkovcih kupil propadlo gojitveno lovišče Kompas na dobrih 80 hektarjih zemlje, kjer so več kot 40 let gojili fazane in jerebice za lov. Nekdanjo fazanerijo bo preuredil v moderno farmo piščancev, ki jih bo 80 tisoč v enem turnusu. Za sofinanciranje rekonstrukcije hlevov se je oktobra prijavil na enega od investicijskih razpisov iz Programa za razvoj podeželja. Žal mu je, da zaradi zakonskih omejitev reja ne bo ekološka. Ekološka reja je omejena le na dobrih osem tisoč piščancev na eni lokaciji. V hlevih v Gornjih Petkovcih pa je prostora za desetkrat več piščancev naenkrat, da je reja donosna. O pogodbeni reji piščancev, za kar bo zaposlil še dva delavca, se dogovarja s Panvitinim Agromerkurjem, ki ima klavnico in bo prevzel tudi prodajo.

Na piščančji farmi bo dobil gnoj za gnojenje njiv. Za ogrevanje hlevov pa načrtuje kotlovnico na biomaso, kjer bodo kurili tudi ostanke od sekanja gozdnih robov in travnikov, ki se zaraščajo, pa tudi ostanke od čiščenja, luščenja in predelave žit, ki niso primerni za krmo. Da zniža proizvodne stroške, Rok Šiftar predeluje tudi stroje, da naenkrat opravijo več del. Pri tem mu koristi znanje fizike, elektrotehnike in mehanike. V kolobar poleg žit vključuje tudi deteljo. V treh letih bi rad dokupil več zemljišč, postavil sušilnico za žita in manjšo čistilno linijo.

 



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil