Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije
Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Kmetija Bedekovič prodira z unikatnim bezgovim ekološkim kisom Poleg bezgovega delajo tudi jabolčni kis, prodajo bi radi razširili po Sloveniji in sčasoma tudi v tujino, za kar morajo povečati obseg proizvodnje
Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Lestvica: To so največji in najboljši slovenski živilci Predelava hrane v Sloveniji je lahko zelo donosen posel. Najboljši živilci in pijačarji se po dobičkonosnosti lahko kosajo s farmacevti
Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

Mlekarna Krepko si s standardom IFS odpira vrata na nove trge po Evropi

Čas branja: 5 min
17.11.2016  22:30  Dopolnjeno: 21.11.2016 07:30
Najprej bodo z ekokefirjem prodrli v severno Italijo, mikajo pa jih še države severno od Nemčije
Mlekarna Krepko si s standardom IFS odpira vrata na nove trge po Evropi
Spletno in neposredno prodajo na domu smo letos povečali za 30 odstotkov, obe pa nam prineseta deset odstotkov vseh prihodkov. Sandra Turnšek, direktorica Mlekarne Krepko. Od lani so povečali prodajo v šole in vrtce, nekoliko zmanjšali pa prodajo trgovskim verigam.

Obveščaj me o novih člankih:  

Mlekarna Krepko iz Laz pri Logatcu je bila prva in je še vedno vodilna ekološka mlekarna pri nas. Ima 40 zaposlenih in na leto predela 1,5 milijona litrov mleka. Lani so ustvarili 3,6 milijona prihodkov in 240 tisoč evrov čistega dobička. Gradijo čistilno napravo za odpadno vodo in načrtujejo povečanje sirarne, pravi direktorica Sandra Turnšek.

Lani ste prihodke povečali za 12 odstotkov. Kako poslujete letos?

Rast prihodkov bo malo manjša kot lani, a še vedno 10-odstotna. Ni slabo, ker je pri mleku kriza. Zadnji dve leti nam prodaja počasneje raste zlasti zaradi razdrobljene proizvodnje. Vse več kmetov prirejo mleka nadgradi s predelavo.

Upam, da se zavedajo svoje odgovornosti in bodo držali kakovost tudi naprej, in ne le dokler traja naval na lokalno hrano iz bližine. Še vedno trdim, da za kmete veljajo manj stroga merila o kakovosti kot za mlekarne. Pri nas je skoraj vsak dan veterinarska inšpekcija, embalaža mora biti neoporečna, označevanje mlečnih izdelkov pa usklajeno z vsemi uredbami. Za naše izdelke je obvezna hranilna lestvica, ki je na kmečki embalaži še nisem videla. Ob dvojnih merilih se sprašujem, ali so mlečni izdelki s kmetij res neoporečni za širšo porabo, zlasti za prehrano otrok v šolah in vrtcih. Upam, da bodo kmetje ohranjali kakovost in redne dobave, ker bomo mlekarne postopoma opuščale proizvodnjo nekaterih izdelkov, ki jih dela vse več kmetij. Že tako je prevelika zmeda in gneča na trgu.

Kmetje vam konkurirajo pri oskrbi šol in vrtcev, ne pa pri trgovcih, ker jim lahko ponudijo premajhne količine.

Tudi če bodo hoteli konkurirati pri oskrbi šol in vrtcev, so investicije nujne, da bodo lahko čez noč za eno malico naredili recimo nekaj tisoč jogurtov. Nam sicer tržni delež še vedno raste, in to zaradi inovativnih novih izdelkov ter njihovih domiselnih okusov.

Je poleg novih izdelkov še kaj, s čimer poskušate izstopiti iz povprečja?

Pridobivamo IFS (International Food Standard), ki je eden najzahtevnejših standardov v živilski industriji. Če imaš IFS, nisi glavni na vasi, ampak tudi v mestu. To je tako zahteven standard, da smo vso proizvodnjo in administracijo morali zastaviti na novo in na dosti višji ravni, da se ne čudim, da ga nimajo vsi. IFS je najstrožji standard za proizvodnjo, kadre in vodenje podjetja kot celote. Trgovci z ocenjevanjem po standardu IFS izbirajo dobavitelje izdelkov s trgovsko znamko.Mlekarne s tem standardom, ki sem jih obiskala v tujini, so sinonim za neoporečno proizvodnjo, da o higieni in strokovnosti kadrov sploh ne govorim. So moj vzor.

Ta standard v Sloveniji imajo Ljub­ljanske mlekarne, od leta 2014 tudi Mlekarna Celeia. IFS je trd oreh, a za nas pomeni korak naprej in naložbo v prihodnost. Priprave nanj trajajo skoraj leto dni, pričakujem, da ga bomo dobili v prvi polovici 2017.

Vam bo IFS odprl vrata na tuje trge?

Z IFS-standardom bomo bolj prepoznani med evropskimi trgovci, ker so certificirana podjetja objavljena na spletni strani IFS. Zato računamo na večji izvoz tradicionalnega kefirja. Želim si na trge, ki prenesejo njegovo ceno, ki cenijo tradicionalne recepture in podeljene nagrade za kakovost in okus. Zanimivi trgi so severna Italija in države severno od Nemčije, kjer poznajo prednosti ekološke hrane in kamor lahko dobavljamo v 24 urah. Na teh trgih moramo najti pravega lokalnega partnerja, ki bo promoviral naš tradicionalni kefir in druge izdelke.Kot do okolja prijazna mlekarna bi hkrati radi čim več svežih ekoloških izdelkov prodali doma.

IFS nam bo prinesel več točk na javnih razpisih v šole in vrtce. Smo majhni in se lahko lotimo vsakega izdelka, ki ga zahteva trg, čeprav razdrobljena proizvodnja prinaša tudi višje stroške. Za zdaj je to edini način, ki nas drži »nad vodo« in kjer nam majhnost in vitalnost prideta prav. Ostajamo pri razvoju novih izdelkov, ki jih sami pogrešamo in jih na policah še ni.

Kaj novega ste razvili letos?

Po športnih aktivnostih sem pogrešala mlečne izdelke z visoko vsebnostjo beljakovin in praktično brez maščob. Razvili smo dva takšna izdelka – rikoto z mlečnimi in sirotkinimi beljakovinami ter visokobeljakovinski poltrdi sir. Oba izdelka sta priporočljiva za športnike, saj beljakovine pospešijo regeneracijo telesa po športu in večjih fizičnih naporih, pomagajo pa tudi pri ohranjanju telesne teže. A obeh novosti trgovci, ki dejansko odločajo, kaj bodo ljudje jedli, ne dajo na police. Dobro ju prodajamo po spletu in direktno na domu, oboje nam letos prinaša za 30 odstotkov več prihodkov. Del tega zaslužka pa bi ostal trgovcem, če bi na police dali več naših izdelkov.

Sta oba izdelka na voljo v zdraviliščih in hotelih, ki so sinonim za zdravo življenje?

Ne, le redka zdravilišča, kot so Terme Čatež, Moravske, Dolenjske in Šmarješke Toplice, ponujajo naš kefir, naročajo pa le majhne količine. Bolj kot cena je kriva njihova zaprtost za spremembe. Obnašajo se kot okorni dinozavri, čeprav si gostje želijo zdrave slovenske hrane. Včasih se mi zdi, da jim je gost v breme in nepotreben strošek, če ima poleg prenočišča tudi zajtrk. Nekateri hoteli raje iz Kitajske uvažajo jajca za dva centa, da si znižajo stroške, ker morajo dati gostu tudi jesti. Zdi se, kot da si nekatera vodstva v turizmu ne želijo razvoja in sprememb.

Koliko ljudi skrbi za neposredno prodajo na domu?

Po državi imamo 15 prodajnikov, ki jim rečem Krepki suhci in ki po domovih predstavljajo našo ponudbo, zbirajo naročila in skrbijo za dostavo. Najtežje je dobiti prvo naročilo, potem še naročajo, ker so z našimi izdelki zadovoljni. Včasih dobijo naročilo tudi za ekološko meso, ozimnico ali zelenjavo. Priskrbimo jih iz našega GIZ Eko Krepko, ki od ekokmetov odkupuje ekohrano in jo dobavlja šolam in vrtcem. Naročanje hrane iz naslanjača, kot smo poimenovali prodajo na domu, ponujamo tretje leto, letos pa prvič daje želeni rezultat.

Po katerih kanalih največ prodate?

Z vrtci in šolami ustvarimo 60 odstotkov prihodkov, s trgovskimi verigami 30 odstotkov, preostalih 10 odstotkov pa s spletno in direktno prodajo na domu.

Kmalu bomo mlečne izdelke iz slovenskega mleka v trgovinah prepoznali po znaku Izbrana kakovost – Slovenija. Nanje bo ljudi opozarjala promocijska kampanja. Ali pričakujete, da bo to povečalo prodajo mlečnih izdelkov iz slovenskega mleka?

Mlekarne bomo naredile vse za kakovost naših izdelkov in da bodo izstopali na polici. Znakov, ki označujejo kakovost, je že cela množica. Za hrano imamo več shem kakovosti, svoje znake so uvedli tudi trgovci, prihaja še slovenska znamka hrane Izbrana kakovost – Slovenija. Kupci teh znakov ne razlikujejo med seboj in so zadovoljni že, ko na embalaži vidijo kakšen znak. Upam, da bo promocija Izbrane kakovosti dovolj učinkovita, da bo čim širši krog kupcev spoznal, da ta znak nosijo le izdelki iz slovenske surovine, ki so bili tudi predelani v Sloveniji.

Predlagam, da tudi trgovci dobijo nekaj denarja za promocijo Izbrane kakovosti. V zameno naj v trgovini ločijo hladilnike z mlečnimi izdelki s tem znakom od izdelkov brez tega znaka. Takšno ločevanje naj traja, ko bo promocija Izbrane kakovosti najbolj intenzivna in agresivna. Promocija bo uspela, če bomo vsi, tudi trgovci, delali z roko v roki. Dobavitelji vsak mesec nekaterim trgovcem plačujemo reklamni prispevek in zdi se mi prav, da za ta denar tudi nekaj dobimo. Najboljše pri tem je, da največ dobi kupec – in sicer dobro izpostavljene izdelke Izbrane kakovosti – Slovenije, ki so na polici ločeni od istovrstnih izdelkov brez tega znaka. S takšnim pozicioniranjem v trgovinah bi slovenska znamka hrane med kupci zaživela tako rekoč čez noč in postala uspešen projekt kmetijskega ministrstva, kmetov, živilske industrije in trgovcev.

Kaj je s ceno mleka?

Pri ekološkem mleku ni upadla, še vedno plačujemo višjo ceno. Zaradi tega je višja tudi cena ekoloških mlečnih izdelkov, katerih proizvodnja je majhna, stroški pa višji. Ekoizdelki niso predragi, težava je, da so izdelki iz konvencionalnega mleka razvrednoteni zaradi presežkov mleka in poplave trgovskih znamk. S tako nizko ceno ne preživi ne mlekarna ne kmet in s tako ceno ne gre primerjati visokokakovostnih ekomlečnih izdelkov iz slovenskega ekomleka.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Študenti mariborske univerze razvili zmagovalnega robota za odstranjevanje plevela

Z manjšim poljskim robotom so zmagali na študentskem tekmovanju Field robot event 2019 v Heilbronnu v Nemčiji

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija Je ekološko kmetovanje dobra poslovna priložnost?

Pri porabi ekoloških živil na prebivalca na leto v Sloveniji kar močno zaostajamo za zahodnimi državami; priložnosti za rast je zato...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Povpraševanje po pleteninah znamke Koštrun je večje od ponudbe 1

Najbolje se prodajajo unikatni šali in rute z dodatki iz polsti, kupci prihajajo tudi iz ZDA in z Nove Zelandije

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kraški brinjevec je adut turistične kmetije pri Filetu 1

Poleg prenočitev in domače hrane gostom ponujajo še kraški slivovec, viljamovko, staran vinjak, žganje iz kutin in rožičev ter gin

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Kastelic - Žonta bo prenovila sirarno

Poletno ponudbo mlečnih izdelkov bi radi razširili s sladoledom, čez nekaj let pa vpeljali tudi rejo goveda za meso

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Jerala povečuje prodajo in predelavo jabolk

Obnavljajo sadovnjak in vlagajo v nove tehnologije, načrtujejo tudi novi prostor za predelavo sadja

OGLAS
AGROBIZ
Vroče je! Imamo odličen predlog za osvežitev

Predstavljamo lahek napitek, s katerim se lahko v vročih poletnih mesecih odlično osvežimo.