Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška Od lani gostom ponujajo tudi spanjem na seniku in čofotanje v plavalnem bazenu, že 14 let pa tudi sproščanje v podeželskem velnesu
Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? Na primeru mleka in sivnjine pišemo o pomenu dovolj visokih odkupnih cen in močne živilskopredelovalne industrije za lokalno kmetijstvo.
Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE V njem bodo razvijali nova znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa; podobne centre odličnosti bi potrebovali še za vrtnarstvo in mleko ter inkubator za razvoj novih živil.
Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena Hmeljarstvo Čas in še en slovenski ponudnik hmelja sta se kot dobavitelja Pivovarne Laško Union dogovorila za dobavo hmelja Heinekenu in drugim pivovarnam v njegovi skupini.
V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi V podjetju Paradajz iz Renkovcev, kjer gradijo reinjekcijsko vrtino, prek katere bodo vračali neonesnaženo vodo v vodonosnik, niso zadovoljni s spremembo uredbe o koncesiji za rabo termalne vode, saj ne predvideva obljubljene dodatne količine vode, ki je niso izkoristili drugi upravičenci in bi jo po sklepu vlade lahko uporabili v kmetijstvu.

Zvezda Agrobiznisa 2016: Celjske mesnine naredijo pol več porcijskega pakiranega mesa

Čas branja: 1 min
15.12.2016  22:30
Zvezda Agrobiznisa 2016: Celjske mesnine naredijo pol več porcijskega pakiranega mesa
»Tehnologijo smo posodobili zato, da se prilagodimo novim navadam kupcev in trgovcev in ostanemo največji slovenski ponudnik rdečega mesa,« pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.

Z devet milijonov vredno novo opremo bodo v Celjskih mesninah proizvedli za petino več trajnih salam in kar za polovico več porcijskega pakiranega mesa. V tehnološko posodobitev, s katero se prilagajajo novim navadam kupcev in trgovcev, so šli, da bodo ostali največji slovenski ponudnik rdečega mesa. Radgonske gorice pa so dobile za četrtino več vinogradov.

Kupci si poenostavljamo življenje in raje kot cele salame kupujemo že narezane, pri mesu pa raje porcijska pakiranja, ki jih uporabimo pri enem obroku in tudi nekaj dni počakajo v hladilniku. Tako pakirane izdelke pa tudi trgovci hranijo v hladilnih omarah in ni treba, da jih postreže mesar. »Nove nakupne navade od nas zahtevajo, da meso in izdelke pripravljamo v večjih prostorih in z novo, zahtevnejšo tehnologijo, v katero smo letos namenili devet milijonov evrov,« pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.

Večje zmogljivosti, večja produktivnost

S šestimi milijoni evrov so v Celju povečali obrat za pripravo trajnih izdelkov. Z novimi pakirnimi linijami in večjo hladilnico bodo naredili za petino več trajnih salam. Obseg proiz­vodnje predpakiranega mesa in izdelkov v nadzorovani atmosferi pa so povečali kar za polovico.

Vlagajo tudi v Pršutarno Lokev, kjer imajo nove sušilne komore za pršut. Prihodnje leto pa bodo tu razširili še zmogljivosti za soljenje, hlajenje in pakiranje. Z novimi zmogljivostmi bodo povečali tudi produktivnost, kar je, kot pravi Krivec, nujno zaradi upadanja marž.

Novi vinogradi za radgonsko penino

V Radgonskih goricah, ki so v lasti Celjskih mesnin, pa si bodo leto zapomnili po aprilski pozebi, ki jim je nakopala precej škode, in po bolj spodbudni novici – dokupu četrtine oziroma 110 hektarjev vinogradov. »V lastnih vinogradih lažje zagotav­ljamo kakovost grozdja, povečujemo tudi odkupno postajo, število stiskalnic, cistern, prostorov za skladiščenje in zorenje. Cilj je, da pridelamo še več srebrne in zlate penine,« dodaja ­Izidor Krivec.

Kljub pozebi, ki je konec aprila prvič v 50 letih prizadela Radgonske gorice, so v skupini Celjske mesnine zadovoljni z letošnjim poslovanjem. Lani so imeli 84,3 milijona evrov prihodkov in 4,2 milijona evrov čistega dobička. Letos pričakujejo štiri odstotke več prihodkov in malo manj dobička kot lani, za bolj točne napovedi pa je še prezgodaj.

Preberite tudi KZ Šaleška dolina širi ponudbo z ekološkimi piščanci;

Panvita od poletja dobro prodaja slovensko sveže svinjsko meso Pigi;Mlekarna Celeia je pred gradnjo večje sirarne;

Kjer so nove tehnologije, je tudi Blaž Germšek.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena

Hmeljarstvo Čas in še en slovenski ponudnik hmelja sta se kot dobavitelja Pivovarne Laško Union dogovorila za dobavo hmelja Heinekenu in...

AGROBIZ
Novice
Novice ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše 4

Agencija za okolje išče terenske opazovalce, ki bi opisali poškodbe in prizadetost rastlin zaradi suše v okviru projekta DriDanube, ki...

AGROBIZ
Novice
Novice V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi 4

V podjetju Paradajz iz Renkovcev, kjer gradijo reinjekcijsko vrtino, prek katere bodo vračali neonesnaženo vodo v vodonosnik, niso...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja 1

V videu in reportaži z Agrobiznisovega posveta o sodelovanju boste izvedeli, kdaj pride prvi denar za štiri podukrepe in novi razpisi za...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE

V njem bodo razvijali nova znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa; podobne centre...

AGROBIZ
Novice
Novice Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška

Od lani gostom ponujajo tudi spanjem na seniku in čofotanje v plavalnem bazenu, že 14 let pa tudi sproščanje v podeželskem velnesu

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? 4

Na primeru mleka in sivnjine pišemo o pomenu dovolj visokih odkupnih cen in močne živilskopredelovalne industrije za lokalno kmetijstvo.