Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

Konec januarja bo naprodaj prvo goveje meso izbrane kakovosti

Čas branja: 4 min
22.12.2016  22:30
Na trg ga bodo dale kmetijski zadrugi Šaleška dolina in Rače ter certifikacijska hiša KON-CERT iz Maribora
Konec januarja bo naprodaj prvo goveje meso izbrane kakovosti
Pozor! Do srede, 28. decembra, se morajo mlekarne, zadruge in živilskopredelovalna industrija prijaviti na razpis za sofinanciranje stroškov certificiranja za izbrano kakovost.

Obveščaj me o novih člankih:  

»Kot prva zadruga bomo za izbrano kakovost najprej certificirali skupino 200 rejcev goveje živine, končni cilj je 600 certificiranih rejcev, od katerih bomo kupovali govedo,« pravi Ivo Drev, direktor KZ Šaleška dolina. Za zakol, razsek in predelavo govedine izbrane kakovosti pa se bo certificirala KZ Rače, ki ima klavnico in se pripravlja na skupinsko certificiranje tudi 60 svojih rejcev, od katerih odkupuje govejo živino.

»Kmetje, od katerih KZ Šaleška dolina odkupuje govejo živino, so se organizirali v skupino rejcev KZ Šaleška dolina, zadrugi pa so predložili izjavo o članstvu. Pred certificiranjem mora zadruga pri vsakem od teh rejcev opraviti notranjo kontrolo in na vsaki kmetiji preveriti, ali izpolnjuje pogoje iz specifikacije o izbrani kakovosti za goveje meso. To je za zadrugo kar zahtevno, potem pa še certifikacijska hiša KON-CERT po posebnem ključu pregleda nekaj rejcev. Če je do sto rejcev, jih pregledamo deset odstotkov,« pravi Irena Kropf, vodja certificiranja za sheme kakovosti v KON-CERT.

Po kontroli na terenu certifikacijska hiša pregleda še dokumentacijo o notranji kontroli pri skupini rejcev. Na zadrugi poleg sistemske dokumentacije pregledajo še izjave rejcev o članstvu v skupini rejcev … Če certifikacijski organ ugotovi kakšna odstopanja, predlaga popravljalne ukrepe. Če odstopanj ni, izdajo skupinski certifikat, ki velja za vse rejce v skupini. »Novi rejci se lahko v vsakem trenutku pridružijo skupini rejcev in se certificirajo, ko vsak od njih opravi notranjo kontrolo. Certifikat se dopolnjuje z rastjo članstva skupine rejcev,« dodaja Irena Kropf. A opozarja, da ko je v skupini četrtina novih rejcev, je čas za novo notranjo kontrolo certifikacijske hiše pri deležu novih članih.

Pet pravil pri reji mesa izbrane kakovosti

1. Najstrožji pogoj, ki ga morajo izpolniti rejci, se nanaša na krmni obrok, ki mora vsebovati več kot polovico voluminozne krme, preračunano na suho snov. Med voluminozno krmo sodi travna in koruzna silaža, ne pa žita in krmne mešanice. Vsaj 90 dni morajo rejci žival krmiti z obrokom v skladu s specifikacijo za izbrano kakovost.

2. Rejec mora voditi evidenco dokupljene krme. Za krmne mešanice mora shranjevati račun in specifikacijo, iz katere se vidijo sestavine krmne mešanice. Če kupuje seno, slamo ali koruzno silažo z druge kmetije, mora evidentirati MID te kmetije.

3. Obvezna je tudi evidenca pridelane krme, torej kar je kmet sam pridelal in hektarski donos.

4. Voditi je treba tudi podatke o zdravstvenem varstvu živali, kjer je dovoljena skrbna raba antibiotikov le za kurativo. Prepovedano pa je preventivno dodajanje antibiotikov, poudarja Irena Kropf. »Najpomembnejše je, da se karenčna doba pri uporabi antibiotikov podaljša za pet dni,« dodaja sogovornica. Rejec mora o zdravljenih živalih skrbno voditi evidenco v tako imenovani modri ali hlevski knjigi, kjer se točno vidi, kdaj je žival jemala antibiotike, in zakol mora biti preložen za pet dni več, kot predpiše veterinar.

5. Rejec mora nadzirati svoje živali. Ko jih krmi tri mesece skladno s specifikacijo, lahko po zakolu njihovo meso dobi znak izbrane kakovosti.

Certificirati se mora tudi klavnica

Tudi klavnica mora pridobiti certifikat za izbrano kakovost, da obvlada vse postopke za ločevanje klanja, razseka, skladiščenja in predelave mesa izbrane kakovosti od druge proizvodnje. Prav tako mora klavnica zagotoviti evidenco, po kateri bo vhodna količina mesa izbrane kakovosti ustrezala izhodni količini. »Kmet dokazuje vstop v klavnico s posebno izjavo o vzrejenih živalih za izbrano kakovost, predložiti mora tudi izjavo o prehranski varnosti živali,« poudarja Irena Kropf. Izbrana kakovost kmetom nalaga malo več papirologije, a jim olajša pot do kupcev, ki dajejo prednost slovenskemu izvoru.

»Za izbrano kakovost bomo najprej certificirali skupino 60 rejcev, od katerih odkupujemo živino,« pravi Ivan Lenart, direktor KZ Rače, ki bo tudi svojo klavnico in obrat za mesno predelavo certificiral za izbrano kakovost.

Tudi trgovec mora pridobiti certifikat

V tem tednu so na trgovinski zbornici sklenili,da se morajo za izbrano kakovost certificirati tudi trgovci, da bodo prodajali predpakirano sveže meso slovenskega porekla z znakom izbrane kakovosti. Meso s tem znakom bodo morali na policah ločiti od drugega mesa. Predpisano je tudi, s kako veliko tablo morajo v trgovini označiti, da ponujajo meso izbrane kakovosti. Pri prodaji na drobno mora biti znak izbrane kakovosti tudi na računih. »Meso, ki bo označeno z znakom izbrane kakovosti, bo pridelano in predelano v Sloveniji,« poudarja Irena Kropf.

Prodaja govedine izbrane kakovosti že čez 30 dni

Trgovci so sprva vztrajali, da bi kot izbrano kakovost Slovenije lahko tržili le meso živali, ki so tudi rojene, ne le vzrejene pri nas. A kot poudarjata Izidor Krivec in Peter Polanič, šefa Celjskih mesnin oziroma skupine Panvita, je kakovost mesa najbolj odvisna od krme, zato pri certifikatu izbrane kakovosti dopuščajo, da je živali treba tri mesece hraniti s predpisano krmo. A v Sloveniji vzredimo dosti manj prašičev in telet, kot jih porabimo za prehrano.

»Največja prednost izbrane kakovosti je, da ta znak kupca pošteno informira o slovenskem poreklu mesa in mesnih izdelkov. Z našimi rejci, KZ Rače in certifikacijsko hišo KON­-CERT se bomo potrudili, da bo prvo goveje meso izbrane kakovosti že konec januarja na policah,« dodaja Ivo Drev.

Promocija mesa izbrane kakovosti

Ko bo v prodaji devet odstotkov mesa izbrane kakovosti od vsega zaklanega mesa, se bo začela promocija mesa z znakom izbrana kakovost. S 1. decembrom morajo rejci, klavnice in zadruge že začeti plačevati prispevek za to promocijo, ki znaša 2,4 evra za vsako govedo nad enim letom starosti, 0,7 evra za teleta do enega leta starosti in tri evre na tisoč zaklanih piščancev.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil