Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Kmetom mraz ne pride do živega

Čas branja: 3 min
11.01.2017  13:26
Zaradi mraza in temperatur pod ničlo v kmetijstvu, zlasti pri ozimnih posevkih, vrtninah in trajnih nasadih, ni večje škode, pametno pa je zaščititi mlada drevesa in trto
Kmetom mraz ne pride do živega
Strokovnjaki KGZS svetujejo, da zaščitite tisto sadno drevje, ki ne sodi v celinsko podnebje, na primer kaki, aktinidijo in fige, ki lahko pozebejo že pri –15 stopinjah Celzija.
Foto: Shutterstock

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Strokovne službe kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS spremljajo, kako nizke temperature vplivajo na ozimne posevke, vrtnine in trajne nasade, kjer za zdaj še niso povzročile večje škode. Ozimna žita, oljna ogrščica in sejano travinje, ki je posejano v optimalnem roku in dobro ukoreninjeno, tudi pri zelo nizkih temperaturah brez snežne odeje ne bo imelo večjih težav, rastline ne bodo propadle. Že v decembru so se počasi prilagodile na padec temperatur.

Bolj občutljivi so pozno posejani posevki

Bolj na slabšem so pozno posejani posevki žit, predvsem poznejše novembrske setve, pri katerih so rastline slabše razvite in manj ukoreninjene. Dobro je, da ni zelo velikih temperaturnih nihanj in da rastline zaradi zmrznjene zgornje plasti tal mirujejo. Ker je sneg dober izolator, bi bila dobrodošla tanjša snežna odeja.

Mraz lahko več težav povzroči pri zelo pozno, po spravilu koruze posejanih travah ali detelji. Ker so te rastline še majhne, lahko popolnoma zmrznejo, zato jih bo treba spomladi ponovno posejati. Posevki trav in detelj, posejani v septembru, ki so v dobri zdravstveni kondiciji, bi morali prezimiti brez večjih težav tudi pri zelo nizkih temperaturah brez snega, pravijob na KGZS.  

Posevki oljne ogrščice so večinoma dobro razviti. Pri 20 stopinjah Celzija pod ničlo se jim lahko poškoduje listna masa, kljub temu pa je zasnova cvetnega brsta zaščitena.

Vrtninam mraz ne škodi

Tudi pri vrtninah strokovnjaki KGZS niso opazili večjih težav. Nizke temperature jim ne škodijo, ker ni izrazitih temperaturnih nihanj in ker je mrzlo tudi čez dan. Za tla je tak mraz pozitiven. Pomembno je, da se po obdelovalni zemlji čim manj hodi. Ko bodo zunanje temperature spet nad ničlo in bo pihal veter, je rastlinjake treba dobro prezračiti.

Zaščitite mlada drevesa in trto

Sadne vrste so različno občutljive na zimski mraz. Jablane in hruške prenesejo do  –25 stopinj Celzija, breskve do –20 stopinj Celzija. Povsod, kjer se trenutno pojavljajo nizke temperature, je treba prekiniti obrezovanje jablan in hrušk. Koščičarji se obrezujejo kasneje.

Medtm ko v sodobnih sadovnjakih ali vinogradih ni možno fizično zaščititi drevja in trte pred zimskim mrazom, je fizična zaščita možna v vrtovih, kjer rastejo posamezna drevesa. Smiselna je zaščita predvsem mladih dreves, ker starejša bolje prenesejo mraz. Od sadnih vrst pa je dobro zaščititi tista drevesa, ki ne sodijo v celinsko podnebje, jih pa zadnje čase tu pogosto sadimo, na primer kaki, aktinidijo in fige. To sadno drevje lahko pozebe že pri –15 stopinjah Celzija, mlajša celo prej. Za zaščito lahko uporabite stebla koruze ali tkanino, ki jo vrtnarji uporabljajo za zaščito posevkov in jo navijete okrog debla v več slojih. Uporabite lahko tudi druge materiale, ki prepuščajo zrak. Ne smete pa za zaščito uporabiti materialov iz PVC. Tudi v vinogradih so na udaru lahko predvsem mladi nasadi. Kjer so bile cepljenke posajene v jeseni, jih je smiselno zagrniti z zemljo. Pri tako nizkih temperaturah odsvetujejo tudi obrezovanje trt, še zlasti mladih nasadov. Kjer imajo ljudje ob hišah posajene brajde, jih lahko delno zaščitijo s kopreno.

 


Več iz teme:  

AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...