Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

V alpskem delu Slovenije so krave bolj srečne kot v Italiji in Avstriji

Čas branja: 5 min
12.01.2017  22:30
To je pokazala raziskava o dobrem počutju krav molznic na manjših kmetijah z možnostjo planinske paše, ki so jo opravili v Sloveniji, Italiji in Avstriji
V alpskem delu Slovenije so krave bolj srečne kot v Italiji in Avstriji
V alpskih delih Slovenije je menedžment govedorejskih kmetij zelo dober in boljši kot v Italiji in Avstriji. Ohranili smo ekstenzivno in sonaravno govedorejo, rejci imajo boljši odnos do živali kot pri sosedih. A ker kupci še ne poznajo prednosti do živali prijazne reje, jih bomo o njih informirali. Manja Zupan, biotehniška fakulteta v Ljubljani

Obveščaj me o novih člankih:  

Lokalna hrana je hit, zaradi svežine in kratkih transportnih poti pa je tudi bolj zdrava. Pod oznako »izbrana kakovost« na policah že najdemo slovensko mleko in mlečne izdelke. Na njihovo kakovost vpliva tudi do živali prijazna reja. A kupci še ne poznajo prednosti takšne živinoreje, niti ne vedo, da imamo v Sloveniji odlične razmere za živinorejo, opaža Manja Zupan z oddelka za zootehniko biotehniške fakultete v Ljubljani. Razkriva, kaj je pokazala raziskava o planinski paši in dobrem počutju krav molznic v alpskem svetu.

Medtem ko ponekod v tujini mleko in meso iz reje, prijazne do živali, že dosega boljšo ceno, tega pri nas v trgovskih verigah še ni. Še vedno veliko kupcev gleda zlasti na ceno, a kar je poceni, ni visoke kakovosti. Kot opozarja agrarni ekonomist Aleš Kuhar, s približki mlečnih in mesnih izdelkov, čokolad, peciva in brezalkoholnih pijač k nam vdirajo šampioni cenenih živil iz Poljske, Madžarske, Slovaške. Takšna živila ne bodo na vaših krožnikih, če boste izbrali hrano slovenskega porekla. Slovensko mleko in mlečne izdelke lahko prepoznate po znaku izbrane kakovosti na embalaži. Na kakovost mleka vpliva tudi do živali prijazna reja. »Njenih prednosti kupci še ne poznajo, informiranje o teh prednostih pa je nadaljnji cilj naše študije,« pravi Manja Zupan.

Kaj vpliva na kakovost mleka

Kakovost mleka – in mesa – je odvisna od krme in dobrega počutja krav oziroma reje. »V raziskavi smo na manjših kmetijah, kjer imajo živali možnost izražanja več vrst specifičnega obnašanja, ocenili uporabnost protokola o dobrem počutju živali (Welfare Quality), ki ga je evropska komisija podprla leta 2009, uporablja pa ga evropska komisija za varno hrano EFSA. Poleg analize dejavnikov, ki vplivajo na dobro počutje živali v hlevu in na pašniku, smo v Sloveniji proučili zlasti vpliv visokogorske paše na zdravje in dobro počutje krav,« pravi Manja Zupan. Poleg ljubljanske biotehniške fakultete sta pri raziskavi sodelovali še univerza v Vidmu in Padovi ter univerza za naravne vire in življenjske znanosti z Dunaja.

V študijo so vključili alpske kmetije s prirejo mleka iz Italije, Avstrije in Slovenije, ki so izpolnjevale vsaj dva od šestih meril. Imeti so morale manj kot 75 krav, možnost poletne paše na planini, ki traja vsaj 60 do 110 dni. Redile so lokalne pasme, ki so bodisi tradicionalne (pri nas slovensko rjavo ali lisasto govedo) bodisi avtohtone, kot je cikasto govedo. Poleg paše lahko govedo letno dobi do 800 kilogramov močnih krmil na kravo. Šlo je za družinske kmetije, ki so vključene v evropske ali nacionalne sheme kakovosti, kot je ekološko kmetovanje.

Počutje krav so ocenjevali trikrat

Dobro počutje krav so ocenjevali v treh delih – v hlevu pred poletno pašo na pašniku, od pet do sedem tednov po začetku poletne paše na travniku in v hlevu od dva do štiri tedne po koncu poletne paše, pravi Manja Zupan. Ocenjevali so telesno kondicijo, čistost telesa, stanje kože in kožuha, klinična znamenja bolezni, stanje parkljev in šepavost. Zabeležili so tudi delež živali, ki so ležale na ležalnem mestu ali zunaj tega. Ocenili so tudi, ali imajo živali težave pri vstajanju in kako daleč se odmaknejo ob človeškem dotiku. Večji je odmik, bolj so plašne. Poleg kvalitativne ocene vedenja živali oziroma čustvenega stanja črede so izračunali še indeks, ki kaže odnos rejca do živali.

V Sloveniji in Italiji je v tej študiji sodelovalo po 21 kmetij (od tega 16 na Tolminskem, pet pa na Gorenjskem), v Avstriji pa 25. Slovenskim kmetijam, ki so v povprečju imele 14 krav, je prireja mleka prinesla povprečno slabih 70 odstotkov prihodka. Večina naših rejcev je imela rjavo govedo, ki je dalo v povprečju 5.363 litrov mleka na leto. V dolini so jih pasli povprečno 95 dni po deset ur na dan, na planini pa v povprečju 118 dni in 21 ur na dan, dodaja Zupanova. Pri nas so bile krave najdlje na planinski paši.

Naši rejci imajo boljši odnos do živali kot sosedje

»Primerjava rezultatov je pokazala, da imamo v alpskih delih Slovenije zelo dober menedžment na govedorejskih kmetijah, boljšega kot v Italiji in Avstriji. Pri nas imajo rejci tudi najboljši odnos do goveda,« strne sogovornica. Živinoreja je pri nas zaradi majhnih in razdrobljenih kmetij ter prevladujočega hribovskega sveta ostala ekstenzivna in sonaravna, zelo podobna kot pred sto leti.

Pri nas so na primer krave molznice pred planinsko pašo in na pašniku najlažje vstale. V hlevu so bile najbolj plašne in niso želele človeškega dotika, na planini pa so bile manj plašne. Spomladi v hlevu so slovenske krave dobile najbolj pozitivno oceno čustvenega stanja. Takšno oceno je največ čred pri nas dobilo tudi na planini in v jeseni. To jim je prineslo najvišji indeks kvalitativnega obnašanja, kar je pohvalno. Medtem ko so se črede v Sloveniji najbolje počutile, so bile v Avstriji v najbolj negativnem čustvenem stanju, pri čemer opozarjamo, da so v Avstriji krave ocenjevali le v hlevu. Zato ne preseneča, da je bil v Avstriji delež krav z odrgninami tudi največji, medtem ko se je število krav z odrgninami na planini korenito zmanjšalo.

Slovenski rejci se za planinsko pašo odločajo, ker imajo v dolini premalo zemlje za pridelavo krme, zaradi tradicije, poletne vročine in ker imajo s planinsko pašo manj dela, še pravi Manja Zupan.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...