Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Kako zmanjšati škodo, ki jo povzroči divjad

Čas branja: 12 min
01.03.2017  14:53
Lani je bilo izplačanih manj kot pol milijona evrov odškodnin za prijavljeno škodo, ki jo je lastnikom kmetijske zemlje in gozdov povzročila divjad. Največ odškodnin je bilo izplačanih leta 2013, in sicer za slab milijon evrov.
Kako zmanjšati škodo, ki jo povzroči divjad
Za boljše upravljanje divjadi in zaščitenih živali, kot sta rjavi medved in volk, je na 14 posvetih o sobivanju ljudi in divjadi padlo veliko predlogov. Med njimi je tudi predlog za takojšen odstrel problematičnih medvedov, ki povzročajo škodo.
Foto: Christine Sonvilla/STO


V prvih dveh mesecih leta sta kmetijsko in okoljsko ministrstvo pripravila 14 posvetov o sobivanju ljudi in divjadi za 15 lovsko upravljavskih območij (LUO). Kmetje trdijo, da jim divjad naredi precej škode, ki je zaradi birokracije marsikdaj niti ne prijavijo. Nezadovoljni so tudi z višino odškodnin. Iz 50-stranskega poročila o posvetih po posameznih lovsko upravljavskih območjih smo izluščili glavne težave in pobude za rešitve, ki jih je predlagalo 550 udeležencev vseh 14 posvetov.

Lovske družine upravljajo 411 od 423 lovišč

V Sloveniji z divjadjo upravlja 15 lovsko upravljavskih območij (LUO), kjer je 411 lovišč, za katera je država leta 2009 lovskim družinam podelila 20-letne koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, in 12 lovišč s posebnim namenom (LPN). Od tega 10 LPN upravlja Zavod za gozdove Slovenije, po eno lovišče s posebnim namenom pa upravlja Triglavski narodni park in javni zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije. Minimalna površina lovišča je dva tisoč hektarjev lovne površine.

Zavod za gozdove Slovenije pripravlja 10-letne in letne načrte lovsko upravljavskih območij, v katerih za živalsko vrsto načrtujejo odvzem (odstrel) in razna dela za izboljševanje življenjskega okolja divjadi.

Do rešitve v dialogu z lastniki gozdov in njiv ter lovci

Živali so nepogrešljiv del gozda. Z zaraščanjem kmetijskih površin se širi območje za prosto živeče živali, ki se lažje približajo obdelanim njivam in poljem, kjer si poiščejo hrano in s tem delajo kmetom škodo. Ne glede na številčnost divjadi in prisotnost drugih prosto živečih živali bodo škode vedno nastajale, vendar ne smejo ogrožati ekonomske varnosti ljudi in trajnostnega razvoja gozda.

Na vseh 14 posvetih so kmetje poudarili, da nočejo iztrebljanja divjadi in drugih prosto živečih živali, saj so pomemben del narave. Rešitve za boljše sobivanje ljudi in prosto živečih živali je zato treba poiskati skupaj z lastniki gozdov in njiv ter z lovci. Te rešitve je treba poiskati z boljšim načrtovanjem upravljanja z gozdom in prosto živečimi živalmi in pri vseh deležnikih – pri lovstvu, gozdarstvu, kmetijstvu, upravljanju okolja in tudi prek izobraževanja vseh strani.

Premalo komunikacije med upravljavci lovišč in oškodovanci

Na vseh posvetih so izpostavili pomen korektne in pravočasne komunikacije med upravljavci lovišč in oškodovanci. Kjer obe strani dobro komunicirata, sta obe zadovoljni, tudi upravljanje z divjadjo je pri njih uspešnejše. Udeleženci posvetov so kmetijsko ministrstvo pozvali, naj predpiše, kaj mora narediti oškodovanec kot dober gospodar in katera zaščitna sredstva mora nuditi upravljavec lovišča. To bo ministrstvo navedlo v Uredbi za opredelitev vrst škod od divjadi in na divjadi.

Brošura za lažje ocenjevanje škode

Za ocenjevanje škod mora upravljavec lovišča določiti strokovno usposobljeno in komunikativno osebo. Na posvetih so kmetijskemu ministrstvu predlagali, da z Lovsko zvezo Slovenije in Zavodom za gozdove izda brošuro z napotki ocenjevalcem škod v loviščih. Seznam ocenjevalcev škod po loviščih bo kmetijsko ministrstvo objavilo na svoji spletni strani. Pisalo bo, za katero lovišče je ocenjevalec pristojen, in kam lahko oškodovanec prijavi škodo. Pripombe in pohvale v zvezi z delom ocenjevalcem škod pa bodo lahko lastniki gozdov in kmetje sporočali v posebnem poštnem predalu.

Na posvetih so predlagali tudi brošuro z napotki za oškodovane kmete in lastnike gozdov o tem, kako lahko uveljavijo škodo, ki jim jo je povzročila divjad, in kakšne so njihove obveznosti.

Upravljavci lovišč morajo vsako leto povabiti lastnike gozdov in kmetijskih zemljišč ter druge uporabnike prostora na srečanje, kjer jim predstavi upravljanje z divjadjo v preteklem letu in načrt za tekoče leto, skupaj pa poiščejo rešitve za probleme v lovišču. Kjer so takšna srečanja že vpeljana, so odnosi med lovci in lastniki gozdov in kmetijske zmelje boljši.

Kmetje vseh škod ne prijavljajo upravljavcem lovišč

V skladu z zakonom o divjadi in lovstvu je treba škodo od divjadi pisno prijaviti v treh dneh, ko je bila opažena. Škodo mora oškodovanec zaenkrat prijaviti sam. Kmetijsko ministrstvo bo med pripravo Uredbe za opredelitev vrst škod od divjadi in na divjadi preučilo, kako bi izboljšali in poenostavili prijavljanje škod. Poiskali bodo rešitve, da bi lahko škodo prijavile in škodni dogodek potrdile tudi pooblaščene osebe, oceno škode pa bi ocenjevalci izvedli kasneje na podlagi verodostojnih fotografij. V tem primeru bi morala Zavod za gozdove in kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS imenovati ljudi, pristojne zgolj za potrditev škodnega dogodka. Za tak primer navajajo čas žetve, ko lastnik kmetijskega zemljišča pride z najetim kombajnom na njivo, kjer opazi poškodbe, žetev pa mora dokončati, ker ima najet stroj, ker je primerno vreme in ker obstaja verjetnost, da bi bila škode na pridelke še večja, če bi žetev prekinil.

Novost - prijava škode na internetu

Odprli bodo spletno mesto – portal, kjer bodo oškodovanci prijavil škodo, na osnovi parcelne številke pa bi škodni dogodek avtomatsko dodelili pristojnemu upravljavcu lovišča. Na tem portalu bi lahko oškodovanec videl, kako napreduje ocenjevanje škode, da bi lahko v vsakem trenutku izsledil, v kateri fazi reševanja je njegova zahteva.

Kmetijsko ministrstvo, zavod za gozdove, Lovska zveza in KGZS bodo skupaj pripravili akcijski načrt za dolgoročno osveščanje lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov o pomenu prijavljanja škode.

Kako do višjih odškodnin

V zakonu o divjadi in lovstvu je določeno, kako za škodo na kmetijski kulturi izračunajo odškodnino. Na podlagi vrednosti pridelkov, ki jih vodi statistični urad, kmetijsko ministrstvo vsako leto pripravi zbirnik vrednosti kmetijskih pridelkov, ki ga uporabljajo cenilci škod. Kmetijsko ministrstvo bo pri pripravi Uredbe za opredelitev vrst škod od divjadi in na divjadi poskušalo ugotoviti, kako bi pridobilo čim več preverljivih vrednosti kmetijskih pridelkov, prilagojenih posameznemu območju. V zbirnik vrednosti bodo vključili tudi izračun vrednosti ekoloških pridelkov in ostalih pridelkov, ki cenovno odstopajo od povprečnih cen. V Uredbi bodo poleg drugih poškodb zajeli tudi škodo, ki jo naredi divjad, ko popase travnike in pašnike. Določili bodo tudi primerno odškodnino.

Na posvetih so predlagali, da bi po vzoru sodnih cenilcev pripravili redno letno izobraževanje za vse ocenjevalce škod od divjadi. Ti bodo morali vsakih 5 let poslati potrdila o vsaj 4 udeležbah takšnih izobraževanj. Upravljavec lovišča mora ocenjevalce poslati na ta izobraževanja.

Dolgi roki za ocenjevanje škod od divjadi

Upravljavec lovišča mora za oceno škode poskrbeti v največ 8 dneh. Kmetijsko ministrstvo bo z izobraževanji in navodili spodbujajo upravljavce lovišč, da opravijo cenitev škode čim prej.

Kmetijsko ministrstvo bo letos nadaljevalo z aktivnostmi, da bi poenotili zbirke podatkov, vezanih na gospodarjenje z divjadjo, ki bodo dostopni vseh upravljavcem.

Ponekod bo jelenjad dopustna, drugod pa ne

Za Slovenijo bodo izdelali dolgoročno strategijo z območji, kjer je prisotnost jelenjadi dopustna, in območji, kjer jelenjad ni dopustna. Tam, kjer jelenjad ni dopustna, bi poskrbeli za odstrel tako, da bi bila tam jelenjad le kot prehodna divjad. Drugje, kjer je jelenjad stalno prisotna, bi odstrel prilagajali stanju populacije, prehranskim zmožnostim okolja, škodnim dogodkom in drugim dejavnikom, ki vplivajo na trajnostno gospodarjenje z divjadjo in čim višjo stopnjo sobivanja s človekom.

Kmetijsko ministrstvo naj bi ocenjevanje škod vključilo v Uredbo za opredelitev vrst škod od divjadi in na divjadi, predpisalo naj bi način ocenjevanja škod in določilo primerno odškodnino. V uredbo bodo vključili tudi metode za ugotavljanje popašenosti travinja in izračuna primerne odškodnine.

V gozdu bi ponoči, ko divjad počiva in se hrani, prepovedali vse aktivnosti

Upravljavci lovišč opažajo, da jelenjad na pašne površine izstopa ob vedno bolj pozni uri. To bi rešili s prepovedjo aktivnosti v gozdu v nočnem času, dovolili pa bi jih od ene ure pred sončnim vzhodom do ene ure po sončnem zahodu. Zdaj divjad zmotijo rekreativni športniki v gozdu, vožnje po gozdu s kolesi in motornimi vozili, nabiranju gob in ostalih gozdnih plodov v temi ob uporabi svetilk. Vse to vznemirja divjad, ko je zanje najbolj primeren čas za prehranjevanje in počitek.

Pri nadpovprečnem odstrelu divjih prašičev nižja koncesnina

Odstrel divjih prašičev je v celotni Sloveniji neomejen, lov je dovoljen tudi ponoči z umetnega vira svetlobe in strelnih daljnogledov. Te so dovolili posameznim lovsko upravljavskim območjem, a bi lahko veljali po vsej državi.

Da bi povečali odstrel divjega prašiča, je padla pobuda, da bi vsakemu upravljavcu, ki bi za več kot 15 odstotkov povečal povprečni odstrel divjega prašiča v njegovem lovišču v zadnjih 5 letih, za vsakega nadaljnje uplenjenega divjega prašiča priznali 20 evrov popusta pri koncesnine za naslednje leto.

Več denarja od koncesij za lovišča občinam

Po zakonu o divjadi in lovstvu gre polovica denarja, zbranega s koncesijami za lovišča, v proračun Slovenije, polovica pa v proračun občine. Ta denar mora občina porabiti za varstvo naravnih virov. Na posvetih so predlagali, da bi del denarja od koncesij, ki gre v državni proračun, porabili tudi za poplačilo škod od divjadi v primerih, ko škodo plača država, nakup sredstev za preprečevanje škod od divjadi, ki jih je dolžna zagotoviti država. Omenili so tudi možnost, da bi se država odpovedala svojemu delu koncesnine, občine pa bi ta denar porabile za vzdrževanje gozdnih cest in pokritje škod na gozdnih cestah. Kmetijsko ministrstvo bo te možnosti preučilo.

Sprememba lovske zakonodaje

Nekateri lastniki zemljišč in gozdov so predlagali takšne spremembe zakona o divjadi in lovstvu, da bi lastniki zemljišč in gozdov pod določenimi pogoji imeli lovno pravico. S tem bi uveljavili načelo, da je divjad last tistega, na katerega zemljišču se nahaja.

Kmetijsko ministrstvo poudarja, da bi se lahko več lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč včlanilo v lovske družine in tako dobilo pravico do lova

Gozdovi: premalo je mladovja in gozdov v obnovi

V vseh lovsko upravljavskih območjih je porušeno ravnotežje razvojnih faz v gozdu. Prevelik je delež debeljakov, zmanjšuje pa se delež gozdnih sestojev v obnovi in mladovje. Posledice so slabe: zmanjšuje se naravna prehranska zmožnost gozdov, gozd s staranjem izgublja na kakovosti gozdno lesnih sortimentov, gozdovi so občutljivejši za naravne ujme in bolezni ter škodljivce gozdnega drevja. Temu stanju je treba prilagoditi načrte za gospodarjenje z gozdom, možni posek glede na prirastek pa je treba dvigniti vsaj do 90 odstotkov prirastka. Povečati je treba posek v zasebnih gozdovih, ki je v letih pred žledom in gradacijo podlubnikov dosegal okoli polovice možnega poseka.

Na posvetih so opozorili na potrebo, da bi v državnem proračunu zagotovili dovolj denarja za obnovo, nego in varstvo gozdov ter biomeliorativna dela.

Za skupno gospodarjenje z gozdovi v lasti zasebnih lastnikov

Predlagali so, da bi popisali tako objedenost gozdnega mladja kot tudi adaptivno gospodarjenje z gozdovi. Tu bo treba preučiti možnost skupnega gospodarjenja z gozdovi v zasebni lasti, ki je razdrobljena. S tem bi dvignili ne le stopnje poseka, temveč tudi izvajanje gojitvenih in varstvenih del, izgradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic, ki so ključnega pomena za načrtno in racionalno gospodarjenje z gozdom. S takim pristopom bi si lastniki pocenili stroške za ta dela in na trgu dosegali višje cene za gozdno lesne sortimente, donos gozda bi bil večji, kar bi spodbudilo še nadaljnje sodelovanje lastnikov. Tu so velike možnosti za zaslužek in zaposlitev lokalnega prebivalstvo, ki je v okviru ukrepov Programa za razvoj podeželja pridobilo gozdarsko mehanizacijo in hkrati izpolnjuje pogoje za delo v tujem gozdu. To bi prineslo večji priliv davkov v državni proračun.

Lastniki gozdov bi nabiranje gozdnih sadežev omejili z dovolilnico

V skoraj vseh lovsko upravljavskih območjih so opozorili, da nabiralništvo ali vožnja z motornimi vozili v gozd vnašata nemir. Predlagali so ustanovitev večjega števila mirnih con za divjad, uvedbo posebnih dovolilnic za nabiranje gozdnih sadežev, zaporo gozdnih cest z zapornicami na določenih območjih s plačljivim parkiriščem na vstopnih točkah, kjer bi lokalno prebivalstvo na stojnicah ponujalo svojo hrano. Predlagali so tudi, da država iz sredstev gozdnega sklada odkupi zasebne gozdove, kjer ima divjad zimovališča. Zavzei so se tudi za to, da bi aktivnost v gozdu dovolili v času med ene uro pred sončnim vzhodom in eno uro po sončnem zahodu. Predlagali so tudi večji nadzor v gozdu s strani gozdarske in lovske inšpekcije, Zavoda za gozdove in lokalnih skupnosti.

Kot poseben problem so izpostavili vožnjo z motorji za kros, štirikolesniki in motornimi snežnimi sanmi, ki ne le da vznemirjajo divjad, temveč uničujejo gozdne prometnice in gozdna rastišča. Z zakonodajo bi bilo treba urediti registracijo motorjev za kros, štirikolesnikov in motornih snežnih sani ter poostriti kazni za kršitelje.

Zaradi zaraščanja njiv je več divjih prašičev in jelenjadi

Zlasti jelenjadi in divjega prašiča je več tudi zaradi zaraščanja kmetijskih površin, ki je bilo intenzivno vse do pred nekaj let. Ponekod na Ljubljanskem barju in Štajerskem, v Prlekiji in Prekmurju je s kmetijskih površin odstranjena vsa zarast, kar uničuje habitate male poljske divjadi in drugih prosto živečih vrst. Drugje, kjer ne odstranjujejo zarasti, pa se gozdni rob širi do kmetijskih površin. Če bi zarast med gozdnim robom in kmetijskimi površinami odstranjevali, bi tam nastali travniki ali pašniki ali vsaj tamponska cona med gozdom in kmetijskimi površinami. Posledično bi divjad naredila manj škode na kmetijskih površinah, saj ne bi imela kritja do njiv, lovci pa bi jo lažje ustrelili.

Na posvetih so med težavami omenili popašenost pašnikov in travnikov zaradi divjadi, zaradi katere kmetje nimajo dovolj trave za pašo svoje živine in ne morejo izpolnjevati pogojev za ukrepe kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil (KOPOP ukrepe). Divji prašiči razrijejo travnike in uničujejo travno rušo. Kmetijsko ministrstvo bo te težave preučilo in predlagalo ustrezne ukrepe.

S svojimi posegi ljudje v naravo vnašamo preveč nemira

Kot glavni okoljski problem je na vseh posvetih izstopala potreba po zmanjšanju nemira v naravnem okolju zaradi vožnje, rekreacije, nabiranja gozdnih sadežev … Divjad in preostale prosto živeče živali so spremenile svoje življenjske navade, škodo pa delajo drugje kot prej, saj tam najdejo svoj mir.

Takojšen odstrel problematičnih medvedov

Za lovsko upravljavska območja z medvedi so predlagali takojšen odstrel tistih medvedov, ki povzročajo konflikte v okolju in škodo. Kritizirali so predolge postopke za pridobitev odločbe za odstrel problematičnega medveda.

Govorili so tudi o posredni škodi, ki nastane živinorejcu, ko medved napade njegovo živino. Žival zaradi šoka ob napadu medveda na primer izvrže mladiča in se potem nekaj časa ne more obrejiti.

Predlagali so ponovni razmislek o smiselnosti vzpostavitve mrhovišč.

Živine pred volkovi ne reši električni pastir

Pri volku so podobne težave kot pri rjavem medvedu, le da so škode bolj lokalnega značaja kot pri medvedu. Kjer volk povzroča škodo, opažajo, da se zavarovanje domačih živali z električno ograjo ne obnese, ker jo volk podkoplje ali preskoči. Edini učinkovit ukrep je nočno zapiranje domačih živali v varovane ograje ali objekte, kar zelo poveča stroške in je mnogokrat težko izvedljivo.

Pobuda je, da bi odvzem volkov načrtovali zlasti v okolju, kjer delajo škodo in kadar se škode ponavljajo na istem območju, bi koristil le hiter odstrel. Da je volk povzročil škodo, je težko dokazati, ker so posledice podobne, kot pri napadu psov. Najuspešnejše je dokazovanje na podlagi analize DNK.

Primorskim kmetom naredijo ptice več škode kot divji prašiči

Na primorskem lovsko upravljavska območja ptice naredijo več škode na kmetijskih površinah kot divji prašiči. Rejcem drobnice škodo povzročajo krokarji. Težava je, da so škode, ki jo povzročijo ptice, težko dokazljive. V novomeškem, pomurskem in posavskem lovsko upravljavskem območju škodo povzročajo tudi labodi in bobri.

Ko šakal ne bo več med zavarovanimi živalmi, ga bodo začeli loviti

Večina od slabih 600 udeležencev posvetov se je zavzela za odstrel šakala, ne da bi najprej porabili dve leti za ugotavljanje velikosti populacije šakalov in njihovo vloge v posameznih ekosistemih. Šakala so konec leta 2014 z uredbo, ki dopolnjuje uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (Uradni list RS, št. 81/14) uvrstili med divjad. To pomeni, da bodo začeli s šakalom aktivno upravljati v skladu z letnimi lovsko upravljavskimi načrti, kjer bodo najprej spremljali in ocenili populacijo šakala, nato pa določili cilje, ukrepe in usmeritve pri upravljanju s to vrsto.

Kmetijsko ministrstvo je okoljskemu ministrstvu predlagalo, da bi šakala izločili iz zavarovanih prosto živečih živalskih vrst, določenih v posebni uredbi, da bi se začelo aktivno upravljanje šakalov in načrtovanje odstrela. Okoljsko ministrstvo je predlagalo kmetijskemu ministrstvu, da najprej opravijo monitoring šakala, da bi se ugotovili številčnost in prostorska razporeditev te populacije in ocenili možno širjenje njihovega ozemlja. Ko bodo znani podatki o številčnosti, prostorski razporeditvi te vrste, ocene populacijskih trendov in potencialno širjenje njihovega ozemlja, bi šakala izločili iz Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. To bo pomenilo, da bodo lahko načrtovali odstrel šakala. Monitoring se je pričel letos in bo predvidoma trajal dve leti.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.