Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

V 2018 bo prva kmečka hrana naprodaj pod zadružno znamko

Čas branja: 3 min
02.03.2017  22:30
To napoveduje Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Sloveniije
V 2018 bo prva kmečka hrana naprodaj pod zadružno znamko
V razvitih državah EU imajo zadruge različne olajšave, tudi nižji davek na dobiček kot podjetja. Pogovarjamo se tudi o tem, da bi zadruge, ki izpolnjujejo merila na razpisih, dobile več točk, pravi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Obveščaj me o novih člankih:  

Zadružna zveza Slovenije lobira, da bi kmetijsko-gozdarske zadruge imele več davčnih olajšav, in dela prve korake, da bo kmečka hrana naprodaj pod kolektivno zadružno blagovno znamko. S predsednikom Zadružne zveze Slovenije (ZZS) Petrom Vriskom smo se pogovarjali tudi o skupni nabavi zadrug in skupni kmetijski politiki po letu 2020.

So kmetijske zadruge lani poslovale bolje kot leto prej?

Kmetijske zadruge so kljub krizi poslovale podobno kot predlanskim. Prejšnja leta so skupni prihodki zadrug rastli, lani niso, a niso niti upadli. To je dober rezultat, saj so se cene kmetijskih pridelkov močno znižale, zmanjšala se je kupna moč kmetov, kar se pozna na celi črti. Večina kmetijskih zadrug je poslovala pozitivno, nekatere tudi z izgubo. Pri 62 članicah ZZS ne moremo pričakovati, da bodo vse zelo uspešne. V ZZS smo kar precej naredili za izboljšanje zakonodaje, da so zadruge enakovredne drugim gospdoarskim subjektom. V prihodnje bi radi, da bi bile zadruge deležne nekaterih davčnih ugodnosti.

Za kakšne davčne olajšave gre?

V razvitih državah EU imajo zadruge različne olajšave, tudi nižji davek na dobiček kot podjetja ali večje število točk za izpolnjevanje meril na javnih razpisih. Bistvo zadrug je čim boljše delo v korist svojih članov, da bodo skupaj močnejši, uspešnejši in konkurenčnejši. Ta zadružna miselnost se 150 let ni spremenila.

Kaj bodo glavne naloge ZZS v tem in prihodnjem letu?

Naloge ZZS ostajajo podobne kot doslej. Glavne naloge so zastopanje interesov zadrug na lokalni in državni ravni, svetovanje članicam, zlasti s pravnimi nasveti, redno spremljanje delovanja naših zadrug, informiranje, izobraževanje in promocija. O dobavi in franšiznem sodelovanju se dogovarjamo tudi z Mercatorjem, Tušem, Sparom in drugimi trgovskimi verigami.

Zadrugam je ugled v zadnjih letih zrastel. Še pred leti niso bile cenjene, zdaj so zadruge priljubljene in se ustanavljajo tudi na drugih področjih, ne le v kmetijstvu. Lani smo dobili okoli sto novih zadrug.

Koliko kmetijskih zadrug ste povezali, da imajo skupno nabavo?

Z organizacijo skupne nabave se ukvarjamo že več let. Hoteli smo, da bi do skupne nabave zadrug prišlo na ravni celotne države. A imamo več skupin zadrug, ki so se dogovorile med seboj. Pri nabavi sodelujejo zadruge na Gorenjskem, Celjskem in v Podravju. Boljše cene bi lahko dosegle, če bi vse sodelovale pri nabavi. Lahko rečem, da zadruge dosegajo konkurenčne cene pri repromaterialu in odkupu kmetijskih pridelkov. Odkupijo 80 odstotkov vse pridelane hrane na kmetijah in so pomembne predelovalke mesa, mleka in vina. Na ZZS si želimo, da bi država v tujini bolj promovirala slovenski turizem, ki tudi kmetom in zadrugam prinaša zaslužek. Poleg Ljubljane turisti obiščejo še podeželje, kjer jim lahko ponudimo kakovostno domačo hrano, naša vina in namestitev na turističnih kmetijah.

Na ZZS napovedujete novo blagovno znamko za hrano s kmetij in iz zadrug. Kdaj bo zaživela?

Na zadnjem upravnem odboru ZZS smo sprejeli pravilnik o kolektivni blagovni znamki Zadružne zveze Slovenije, s katero bomo označili zadruge in njihove trgovine. Z njo želimo povečati prepoznavnost kmetijsko-gozdarskih zadrug. Določili bomo pogoje, ki jih mora izpolnjevati zadruga, da bo lahko uporabljala označbo. Zadruge jo podpirajo. Želim si, da bi lahko kupci v zadružnih trgovinah v domačih kotičkih našli hrano s kmetij in iz naših zadrug. Izdelki naših zadrug in kmetij so pridelani lokalno iz domačih kakovostnih surovin. Podobno kot živila iz sheme »izbrana kakovost Slovenije«, ki je uvedena za mleko in meso.

Je vaš cilj, da se zadružna blagovna znamka lokalne hrane najprej uveljavi v zadružnih trgovinah, potem pa v trgovskih verigah in gostilnah?

Tako je. Zadruge imajo več kot 350 trgovin, kjer bi lahko v domačih kotičkih ponujale lokalno hrano iz zadrug in kmetij. Zanjo je veliko prostora tudi v gostinstvu. Marsikje je še ni, ker gostilničarji gledajo predvsem na ceno, uvoženo meso pa je cenejše od slovenskega. Kupna moč Slovencev je odvisna od plače, po drugi strani pa se skupni stroški za hrano znižujejo. Pred 40 leti smo za hrano porabili v povprečju 30 odstotkov celotnega družinskega proračuna, zdaj pa le od 10 do 15 odstotkov.

Kdaj bo hrana pod zadružno znamko v trgovinah?

Prihodnje leto. Letos bomo izpeljali vse postopke, da bo kolektivna zadružna znamka zaživela, potem pa bomo videli, koliko zadrug se bo zanjo leto odločilo.

Kaj se vam zdi najbolj zanimivo iz programa 44. posveta zadružnikov, ki bo prihodnji teden v Portorožu?

O prihodnosti skupne kmetijske politike bosta spregovorila ugledna gosta iz Evropske komisije in nevladnega združenja kmetov in zadrug COPA COGECA. Govor bo tudi o ukrepih v programskem obdobju do leta 2020. razvoju Slovenije do leta 2050, poseben poudarek dajamo mladim, razvojnim trendom in digitalizaciji kmetijstva.

Za kakšno skupno kmetijsko politiko (SKP) v EU po letu 2020 navijate?

Pričakujem, da bo SKP upoštevala posebnosti posameznih držav in regij ter da bo prepoznala območja, kjer so težji pogoji za kmetovanje. Takšnih območij je v Sloveniji 80 odstotkov. Radi bi ohranili poseljeno in obdelano podeželje in to mora biti tudi v interesu EU, ki bo morala na podeželju zagotoviti minimalne pogoje za preživetje. To je glavni izziv skupne kmetijske politike po letu 2020 in zanj si moramo v Bruslju prizadevati že zdaj.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.