Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Zakaj sklad kmetijskih zemljišč prodaja zemljišča po zasoljeni ceni

Čas branja: 2 min
02.03.2017  22:30
Zakaj sklad kmetijskih zemljišč prodaja zemljišča po zasoljeni ceni
Tako se je Anže Legat iz Hraš pri Lescah razveselil priznanja za inovativnega mladega kmeta 2016, a dobra volja ga je minila, ko mu je sklad kmetijskih zemljišč navil ceno za sosednjo parcelo.

Obveščaj me o novih člankih:  

Kako težko je v teh časih, ko odkupne cene kmetijskih pridelkov upadajo, sploh mladim kmetom, povečati kmetijo z dokupom zemljišč, ponazarja zgodba mladega sadjarja Anžeta Legata. Lani smo ga v članku predstavili med kandidati za inovativnega mladega kmeta.

Anže Legat gospodari na sadjarski kmetiji Pr' Jernejc v Hrašah pri Lescah. Obdeluje 4,8 hektarja nasadov jablan in 0,15 hektarja nasadov hrušk. Povprečno ima okoli 200 ton jabolk in pet ton hrušk na leto, lani pa je zaradi spomladanske pozebe pridelal pol manj sadja. Novo tržno nišo vidi v ekoloških jabolkih. Spomladi bo na slabem hektarju nasadil jabolka topaz in ta nasad preusmeril v ekološko pridelavo.

Da prihrani, s prijateljem sam naredi kak stroj

Zadnja leta s prihranki kupuje protitočne mreže, rad bi postavil tudi namakalni sistem. Prihrani s tem, da sam izdela opremo za delo v sadovnjaku. S prijateljem sta naredila pometalnik vej in listja ter pasterizator na drva. »Sanje pa so obiralna ploščad, nova hladilnica in turizem na kmetiji,« nam je povedal jeseni.

Ena od njegovih parcel meji na majhno, 831 kvadratnih metrov veliko parcelo s parcelno številko 1308 k. o. Hraše, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Legat pa bi jo kupil. Lani se je pri skladu pozanimal za nakup, pri ceni pa je ostal brez besed.

Skladova cena je dvakrat višja od vrednotenja Geodetske uprave RS

Sklad mu jo želeno parcelo pripravljen prodati za sedem evrov na kvadratni meter, kar znaša 5.817 evrov za celo zem­ljišče. Legat se s tako visoko ceno ne strinja, saj geodetska uprava to zemljišče vrednoti na 2.483 evrov (2,99 evra na kvadratni meter). »Pripravljen sem plačati največ štiri evre na kvadratni meter, saj bom zaradi polovičnega pridelka moral zategniti pas, za kilogram jabolk ne iztržim niti evra, s to parcelo pa sem že imel stroške,« razlaga Anže Legat. Nekdo je tam odlagal odpadke, pognala sta jesen in bezeg. Legat je parcelo, ki bi jo rad kupil, na svoje stroške že očistil z mulčerjem ter plačal odvoz odpadkov in kamenja.

Ministrstvo: Skladova cena je O. K. ...

Zakaj je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za tako majhen košček zemlje v Hrašah tako navil ceno, smo vprašali kmetijsko ministrstvo. Tam pravijo, da je sklad Legatovo vlogo obravnaval po enakem postopku kot vse druge vloge za prodajo kmetijskih zemljišč v državni lasti. Prodajno ceno je določil na podlagi ponudbe kmetijskih zemljišč na Gorenjskem in povpraševanja po njih, in sicer skladu na Gorenjskem za nakup zemljišč ponujajo od pet do 6,92 evra na kvadratni meter, pravijo na kmetijskem ministrstvu.

... sklad jo lahko zniža največ za četrtino

Sklad je ponudbo za nakup parcele v Hrašah, ki mika Legata, objavil na portalu upravne enote. Tako sklad preverja, ali za to zemljišče dobi kupca, ki bi plačal sedem evrov na kvadratni meter. Če po dveh objavljenih ponudbah na portalu upravne enote ne bo kupca, lahko sklad ceno zniža za največ četrtino.

A veljavni predpisi in interni akti skladu preprečujejo, da bi to zemljišče prodal brez cenitve, ki jo mora plačati kupec, druge stroške pa so že določili po ceniku sklada za minulo leto, še odgovarjajo na kmetijskem ministrstvu.

Prenavljajo sistem upravljanja kmetijskih zemljišč

Na kmetijskem ministrstvu niso seznanjeni s težavami, s katerimi se srečujejo kmetje pri nakupu ali zakupu kmetijskih zemljišč od sklada in občin. Se pa na ministrstvu zavedajo, da promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ni najbolje urejen, zato bodo letos politiko upravljanja kmetijskih zemljišč celovito prenovili. Za to že pripravljajo strokovne podlage. Napovedujejo tri različne modele za boljše upravljanje kmetijskih zemljišč, med katerimi bo posebna projektna skupina izbrala najprimernejši model za Slovenijo in ga predlagala kmetijskemu ministrstvu.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.