Tako bodo mladi kmetje dobili več zemlje Tako bodo mladi kmetje dobili več zemlje Vsem, ki imajo od sklada kmetijskih zemljišč v zakupu več kot 100 hektarjev zemlje, bodo pri podaljšanju zakupne pogodbe postopno odvzeli od pet do deset odstotkov površine, ta zemljišča pa ponudili mladim kmetom; s tem bi radi spodbudili generacijsko prenovo kmetij, podjetja pa se bojijo, da bi se jim porušila ekonomika reje
Mesarji ozaveščajo kupce o varnosti in kakovosti lokalno vzrejenega mesa Mesarji ozaveščajo kupce o varnosti in kakovosti lokalno vzrejenega mesa Gospodarsko interesno združenje mesne industrije Slovenije je začenja akcijo, s katero želi kupce opozoriti na pomen mesa lokalnega izvora, označenega z znamko Izbrana kakovost Slovenija in jih opomniti, naj ob široki ponudbi cenejšega mesa ne spregledajo ali pozabijo na varnost in kakovost lokalne hrane.
Kaj prinaša resolucija o razvoju kmetijstva do leta 2030 Kaj prinaša resolucija o razvoju kmetijstva do leta 2030 Na podlagi resolucije, ki bo do 22. maja v javni obravnavi, bodo prihodnje leto pripravili strateški načrt z ukrepi skupne kmetijske politike po letu 2020 (SKP)
Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev  Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev Pri prašičih in piščancih bi radi povečali število rejcev, nove iščejo zlasti med mladimi kmeti
Kupci bolj preverjajo poreklo mesa Kupci bolj preverjajo poreklo mesa »Po aferi s poljsko govedino je prodaja govejega mesa upadla za več kot 20 odstotkov, a se počasi popravlja; kupci so bili zmedeni, po aferi pa bolj preverjajo poreklo mesa,« pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.

Kmalu v prodaji nove čokolade s polnilom Martisan Chocolate

Čas branja: 3 min
30.03.2017  17:23
Lanska novost pod tem imenom pa so čokolade z geografskim poreklom, ki vsebujejo vsaj 50 odstotkov kakava iz ene države
Kmalu v prodaji nove čokolade s polnilom Martisan Chocolate
Kolekcija čokoladnih dobrot Martisan Chocolate se letos povečuje s čokoladami s polnilom. Prvi jih bodo pokusili obiskovalci festivala čokolade v Radovljici, ki se začne 21. aprila.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Martisan Chocolate je dobro let in pol stara blagovna znamka čokoladnih tablic, pralinejev, piškotov in čokoladnega sadja, ki jih ročno izdeluje Marta Gašperlin iz Ljubnega na Gorenjskem. Največ proda izdelkov iz temne čokolade. Ponudbo je lani razširila s čokoladami z geografskim poreklom, zdaj pa pripravlja čokolade s polnilom. Prvi dve iz nove linije boste lahko pokusili, če jo obiščete na festivalu čokolade od 21. do 23. aprila v Radovljici.

Na svoje je šla, ko so v industrijskem podjetju zaprli njeno delovno mesto. Predlanskim je končala študij slikarstva, veliko prej pa že študij elektrotehnike. Iz ljubezni do umetnosti, ustvarjanja kakovostnih dobrot in sladkega se je odločila za delo s čokolado. Leta 2013 se je usposobila za profesionalnega čokolatierja.

Najtežje je prepričati prve kupce

»Že na začetku je treba oblikovati svojo linijo izdelkov, še težje pa jih je prodati, ko te še nihče ne pozna,« pravi Marta Gašperlin. Pri razvoju svoje zgodbe se je zgledovala po svetovno znanih kakovostnih blagovnih znamkah, večkrat pa je obiskala tudi čokoladnico Zotter iz avstrijske Štajerske, o kateri smo že pisali v članku z naslovom: Avstrijski Zotter med 400 vrstami čokoladnih dobrot ponuja celo čokoladni "šus".

Za izdelke Martisan Chocolate pravi, da izstopajo po zelo kakovostni čokoladi, ki je iz trajnostne pridelave. Njeni čokoladni izdelki ne vsebujejo hidrogeniziranih maščob, vsi razen piškotov so brez glutena. Vse dobrote iz črne čokolade so brez laktoze, zato so primerne tudi za vegane in vegetarijance. Tudi kreme za pralineje so ročno izdelane, naravne in brez umetnih dodatkov. Ne vsebujejo umetnih konzervansov, barvil ali ojačevalcev okusa.

Čokolade z geografskim poreklom

Sogovornica še nima svoje spletne trgovine, naročila pa sprejema po telefonu in prek spletne strani www.martisan.si. Prodrla je že v butične trgovine s čokoladnimi dobrotami in spominki. Zaradi hitrejše logistike največ trgovin oskrbuje na Gorenjskem in na najbolj obiskanih turističnih točkah, denimo na Bledu, v Radovljici, Ljubljani in Mariboru ter pred Postojnsko jamo.

Za gurmane je lani razvila novo linijo čokolad z geografskim poreklom, tako imenovane Origin čokolade. »Te čokolade imajo velik delež kakava in predstavljajo specifičen okus posamezne države, denimo Venezuele, Brazilije, Ekvadorja, Kube, Mehike, Dominikanske republike, Haitija, Tanzanije in drugih,« pravi Marta Gašperlin.

Širi ponudbo in prodajo

Pripravlja že novosti za letos. Aprila bo prvi čokoladi s polnilom pokazala na festivalu čokolade v Radovljici. »Gre za črno čokolado, polnjeno s suhimi slivami, in mlečno čokolado z lešnikovim nadevom, ki še čakata na embalažo,« pravi. Septembra se bo udeležila festivala Sladka Istra v Kopru, oktobra pa Čokoljane v Ljubljani. Čokolada se dobro prodaja vse leto, največ pa pred božično-novoletnimi prazniki. Največ kupcev pritegne paleta temnih čokolad z različnimi posipi v darilni embalaži, ki jo sogovornica ustvarja sama.

Nekaj podjetij je z njenimi čokoladami in pralineji obdarovalo svoje poslovne partnerje. Ker gre za butično proizvodnjo in podjetnica sama skrbi za vse poslovne procese, se intenzivnega iskanja naročil za poslovna darila še ni lotila.

Mika jo izvoz

Trgovskim verigam se izogiba, saj je množična proizvodnja ne mika. Možnosti za razvoj vidi v širjenju ponudbe in povečanju prepoznavnosti z razvojem lastne prodajne mreže. Idej za nove izdelke je še veliko.

Piškoti čokoladni srčki z mandlji so bili prvi izdelek, ki ga je sama razvila. Za peko piškotov je opravila zakonsko zahtevano nacionalno poklicno kvalifikacijo. Lahko bi pekla tudi druge sladice, a prednost daje dobrotam, ki vsebujejo vsaj 50 odstotkov čokolade. Ohraniti želi visoko raven kakovosti svojih dobrot in povečati prepoznavnost znamke Martisan Chocolate.

Ker je Slovenija precej majhen trg, jo mika tudi izvoz, a v majhnih količinah. »Pri poslu razmišljam globalno, pri delu me vodita vizija in posluh za kupce, pomagajo pa mi pogum, vztrajnost, kreativnost in zdrava kmečka pamet. V veselje mi je umetniška svoboda in vključevanje slikarskega znanja,« pravi Marta Gašperlin.

Ostaja pri butičnem poslu

Opaža, da se Slovenci radi posladkamo s čokolado in pralineji, ki jih kupujemo priložnostno, torej za darilo in praznike, ali naključno, denimo ko naletimo na njeno stojnico na kakšnem dogodku. Prodaja iz leta v leto raste, a posel je še zmeraj precej na začetku. Lani je ustvarila 23 tisoč evrov prihodkov od prodaje. Daljšega dopusta ali potovanja v dežele kakava si še ne more privoščiti, kvečjemu kakšen izlet. Ni ji žal, da je šla na svoje. »S predanostjo poslu, zlasti pa s skrbjo za kupce ter s pametnimi cilji in odločitvami se daleč pride,« pravi za konec.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kmetje, preberite, kje vas bodo letos čakali inšpektorji

Kmetijski inšpektorji bodo preprečevali zaraščanje in neobdelanost kmetijskih površin, pri konoplji bodo preverjali vsebnost THC, pri...

AGROBIZ
Novice
Novice Pozor, ugodna posojila za nakup kmetijskih zemljišč 1

Ponuja jih ribniški sklad, zadnji rok za oddajo vloge je 8. aprila, na voljo je še 2,5 milijona evrov; kmalu nov razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Prašičerejci dobijo državno pomoč, panoga pa strategijo razvoja 2

Rejcem, ki so zaradi nizkih cen mesa v hudih težavah, je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ponudila pol milijona evrov enkratne...

AGROBIZ
Novice
Novice Manj ovir za postavitev rastlinjakov 5

Na razpisu za ukrep 4.1 iz Programa za razvoj podeželja, ki je odprt do konca maja, sofinancirajo tudi postavitev rastlinjakov, kar je...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja kratka veriga lokalno vzrejene govedine iz Posavja

Sevniška zadruga bo s kmetijami tržila in promovirala prednosti lokalno vzrejenega mesa

AGROBIZ
Novice
Novice Pivka perutninarstvo išče nove rejce piščancev

Dodatne površine za rejo piščancev potrebujejo, saj raste povpraševanje po njihovem mesu in ker želijo vstopiti na nove trge

AGROBIZ
Novice
Novice Po letu 2021 subvencije tudi za ohranitveno kmetijstvo 6

Z ohranitvenim kmetijstvom izboljšujemo in vzdržujemo kakovostna živa tla brez oranja, ob stalni pokritosti tal s poljščinami, dosevki...