Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Na Solčavskem nastaja gozdno-lesna veriga za gorski les

Čas branja: 6 min
03.04.2017  15:19
Zavod za gozdove Slovenije bo vodil projekt, s katerim bodo povezali lastnike gozdov, žagarje, mizarje in gozdarsko-lesarsko stroko, da bodo razvili in tržili vrhunske izdelke iz certificiranega gorskega lesa
Na Solčavskem nastaja gozdno-lesna veriga za gorski les

Obveščaj me o novih člankih:  

Ko predelava lesa zaposluje le še okoli 10 tisoč ljudi (v najboljših časih jih je 45 tisoč) in ko se veliko hlodovine proda v Avstrijo ali Italijo, se začenja uresničevati ideja o gozdno-lesni verigi za gorski les. Po zgledu geografsko zaščitenih živil v kmetijstvu bodo za gorski les oblikovali certificirano znamko kakovosti, ki bo s svojo kakovostjo nagovarjala kupce, vsem v verigi pa prinašala dodano vrednost.

Gorski les zdrži tudi 700 let

V gorskem lesu je Alojz Lipnik z območne enote zavoda za gozdove Nazarje že pred 15 leti prepoznal velik potencial za razvoj gorsko-hribovskih kmetij. »Macesen iz Logarske doline so pred sto leti sekali in ga čez Pavličevo sedlo vozili v Trst. Iz macesnovih hlodov so delali jambore za ladje,« pravi Lipnik. Spomni, da je tudi ostrešje solčavske cerkve iz več kot 700 let starega lesa, ki ni ne razpokan ne zvit. »To kaže, da so že dolgo nazaj znali izbirati kakovosten les, sekali so ga pozimi, morda ob upoštevanju luninih men,« dodaja Lipnik. Ko je z domačini v študijskih krožkih razmišljal o potencialu gorskega lesa, se je izkazalo, da stara pravila o sečnji še živijo. Iz gorskega lesa so že naredili nekaj občinskih projektov – od ograje okoli vrtca do lesene fasade doma Rinka v Solčavi.

»Začelo se je govoriti o prednostih gorskega lesa, z večjim zanimanjem možnih kupcev pa je nastala potreba po razvoju verige in končnih izdelkov, s tem pa tudi po sledljivosti gorskega lesa v celotni verigi,« poudarja Alojz Lipnik.

Nišni izdelki iz visokokakovostnega gorskega lesa

Vse to bodo razvili v projektnem konzorciju Gorski les – Solčavsko. K oblikovanju gozdno-lesne verige gorskega lesa se je v petek, 31. marca, zavezalo 15 partnerjev, ki so v Solčavi podpisali pismo o nameri. Vodilni partner v konzorciju je Zavod za gozdove Slovenije, med preostalimi 14 partnerji pa so biotehniška fakulteta, Gozdarski inštitut Slovenije, Bureau Veritas, zavod prostorsko inovativnost aFRONT, lokalni lesnopredelovalni podjetji Tiples in Melu, občina Solčava, tamkajšnji lastniki gozdov …

»S konzorcijem Gorski les – Solčavsko bomo pomagali lastnikom gozdov v Zgornji Logarski dolini, lesno-predelovalni industriji in občini postaviti celo verigo od prodaje in sečnje, do predelave in trženja prestižnih izdelkov iz gorskega lesa,« napoveduje Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije.

Iz četrtine slovenskih gozdov prihaja gorski les

Gorski les ima posebne lastnosti, ki jih bodo znanstveno dokazali in potrdili. »Gre za les dreves, ki rastejo več kot 800 metrov visoko, takšnih pa je četrtina slovenskih gozdov,« ponazarja Jožica Gričar z Gozdarskega inštituta Slovenije. Po njenih besedah bodo v projektu najprej opredelili območja gorskega lesa, količino posameznih drevesnih vrst po območjih in kakovost tega lesa. Osredotočili se bodo na macesen, smreko in bukev.

»S februarjem je bil objavljen evropski standard, ki definira pet razredov lesa glede na njegovo življenjsko dobo. Če dokažemo, da ima gorski les v Sloveniji določene lastnosti, mu lahko v skladu s standardi zagotovimo boljše pogoje,« poudarja Miha Humar, dekan biotehniške fakultete. Sposobnost lesa, da ostane suh - hidrofoben, vpliva na njegovo življenjsko dobo. Z laboratorijskimi testi bodo dokazovali hidrofobnost gorskega lesa, dodaja.

Poseben certifikat za sledljivost gorskega lesa

V omenjenem projektu bodo postavili tudi shemo za certificiranje gorskega lesa. Tak certifikat bodo morali pridobiti vsi v verigi od lastnika gozda do predelovalca lesa, da bo zagotovljena sledljivost od gozda do končnega izdelka. »Uspeh pa bo, ko bodo izdelki iz tega lesa našli svoj krog kupcev,« ob tem pravi Damjan Oražem z Zavoda za gozdove Slovenije. Za sledenje lesa od gozda do končnega izdelka sta že uveljavljeni certifikacijski shemi FSC in PEFC, je spomnil Nace Kregar iz Bureau Veritas.

Projekt začenja 15 partnerjev

Pobuda za konzorcij o verigi gorskega lesa na Solčavskem je nastala v okviru projekta PEGASUS iz Obzorja 2020, kjer so raziskovalci biotehniške fakultete in Gozdarskega inštituta Slovenije prepoznai, da se gorsko-hribovskih kmetijam na Solčavskem splača povezati v organizirano prodajo jagnjet in pri certificiranju, predelavi in trženju izdelkov iz gorskega lesa. »Z gorsko-lesno verigo, ki bo v našem konzorciju zaživela na Solčavskem, bomo izkoristili potencial gorskega lesa in mu v verigi od dreves do vrhunskega končnega izdelka povečali vrednost,« pravi Emil Erjavec z biotehniške fakultete.

S pilotnim projektom bodo postavili verigo od gozda do končnih izdelkov na Solčavskem. Takšne verige pa bi kasneje lahko nastale tudi drugod, kjer raste visokokakovostni gorski les. Cilj je, da več regionalnih projektov z gorskim lesom preraste v tržno uspešno slovensko zgodbo. »Radi bi dobili več kratkih gozdno-lesnih verig in gorski les doma predelovali tako, da bi vsi v verigi ustvarjali visoko dodano vrednost. Postavili bomo model sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji in raziskovalnimi ustanovami,« razlaga Erjavec.

Odprt natečaj za oblikovalce

»Z odprtim natečajem bomo povabili oblikovalce, da predstavijo svoje ideje za vrhunske izdelke iz gorskega lesa,« poudarja arhitektka Lenka Kavčič iz zavoda aFRONT. V projektnem konzorciju bodo oblikovali time oblikovalcev in predelovalcev lesa, ki bodo najprej spoznali lastnosti gorskega lesa, potem pa razvili izdelke. Lahko bo šlo za dizajnerske izdelke ali turistične spominke, morda za hiše ali konstrukcijske elemente, leseno urbano opremo, izdelke z vgrajeno informacijsko tehnologijo … Od lastnosti gorskega lesa bo odvisno, kako širok bo izbor izdelkov.

S trženjem do uspešnejše prodaje

Ko bodo razvili prototipe izdelkov, bodo s promocijo razširili glas o gorskem lesu in izdelkih iz njega, zanje pa navdušili kupce. »Za uspešno prodajo je glavno, da kupci spoznajo te izdelke, se zanje zanimajo in jih kupijo,« pravi Jure Pohar z biotehniške fakultete. Da bo trženje teh lesenih izdelkov uspešnejše, bodo oblikovali blagovno znamko gorski les.

Kdo je najšibkejši člen v verigi

»Da bo veriga gorskega lesa zaživela, se mora delo splačati čisto vsem členom – od lastnika gozda do predelovalca lesa. Ker dodana vrednost po verigi pada, se bojim, da bo šibki člen prav predelava lesa,« je opozoril Alojz Selišnik, direktor družinskega podjetja Melu mizarstvo iz Luč, ki obvladuje celotno verigo od žage do izdelave polizdelkov in notranjih vrat iz masivnega lesa. Z izvozom ustvarijo 95 odstotkov prihodkov. Največ vrat prodajo v Avstrijo, Nemčijo, Švico in severno Italijo. Selišnik zaposluje 30 ljudi in pravi, da je delo v Sloveniji preveč obremenjeno. Več dela, kot vložijo v predelavo lesa, manj se ta splača.« Nekonkurenčnost verige bo treba kompenzirati z dobrim materialom in dobro promocijo,« poudarja Selišnik.

»Stremeti moramo k temu, da bomo vsi členi v verigi drug drugega upoštevali in da bomo izdelkom iz gorske lesa vdahnili dušo. Če ne bodo imeli duše, je tržni uspeh vprašljiv,« je dodal Stanko Kopušar, direktor Žage – Tiples v Rečici ob Savinji. Predelujejo hlodovino, iz lesa pa delajo polizdelke in končne izdelke. Večino kupcev imajo v Sloveniji, nekaj pa tudi v Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem in Kosovu.

Še letos do poslovnega modela

»Pripravljamo vlogo za financiranje projekta Gorski les – Solčavsko. Septembra se bomo prijavili na razpis kmetijskega ministrstva za ukrep Sodelovanje,« je za konec povedal Emil Erjavec. Do konca leta bi radi postavili tudi poslovni model. Za vodenje postopkov certificiranja, oblikovanja blagovne znamke, razvoja in prodaje izdelkov pa bodo ustanovili društvo, podjetje, zavod ali zadrugo.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.