V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja »Pred petimi leti je bil delež biopolimerov na svetovnem trgu enoodstoten, zdaj je štiriodstoten, do leta 2030 bo 40-odstoten,« o tržnih možnostih pravi Eva Štraser iz startupa Evegreen
Hlev s pametnim prezračevanjem omogoča varčno in do piščancev prijazno rejo  Hlev s pametnim prezračevanjem omogoča varčno in do piščancev prijazno rejo Rejci, pozor, od leta 2023 bo na perutninskih in prašičjih farmah v EU obvezno prezračevanje z vračanjem toplote
Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Katere drastične spremembe pri ravnanju z zvermi zahteva Sindikat kmetov Slovenije in kako jih podpira Šarec
Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko

(reportaža) V Komendi so se svetili kmetijski in gozdarski stroji, naprodaj je bilo tudi vse za vrt

Čas branja: 8 min
11.04.2017  10:37
Siv in deževen dan vam popestrimo z reportažo iz s soncem obsijanega kmetijskega sejma v Komendi, ki se je končal v nedeljo.
(reportaža) V Komendi so se svetili kmetijski in gozdarski stroji, naprodaj je bilo tudi vse za vrt

Obveščaj me o novih člankih:  

Čez vikend se na sejem odpravijo družine, petek pa je pravi dan za velike nakupe. Kmetje kupijo kmetijske in gozdarske stroje, ki so si jih že prej nagledali.

Mi smo Komendo obiskali med vikendom, ko je bila gneča velika. Podjetji Ino Brežice in Robust sta med večino razstavljavcev kmetjske in gozdarske tehnike, ki bodo šele po sejmu videli, koliko obiskovalcev so v Komendi prepričali v nakup.

S cepilniki in drobilniki robust računajo 100-odstotno rast prodaje

V prvem četrtletju smo prodajo cepilnikov in drobilnikov povečali za več kot 100 odstotkov in tak tempo rasti bi radi obdržali vse leto. Čeprav se bliža mrtva sezona, ne pričakujemo upada naročil, saj vstopamo na nove trge in širimo asortiman strojev,« pravi Marko Perak, vodja prodaje v Robustu, hčerinskem podjetju iz Arje vasi.

Prodajo več cepilnikov, a pri drobilnikih vidijo več možnosti za rast, saj so primerni tudi pri reciklaži stekla, plastike, celo elektromotorjev in drugih odpadnih materialov. Novo linijo obeh strojev bodo prikazali maja na Ligni v Hannovru, vodilnem sejmu za lesnopredelovalno industrijo.

Povečujejo prodajo doma in izvoz. Njihovi glavni izvozni trgi so Švica, Avstrija in Nemčija, sledi Balkan, nato Rusija. Tja oziroma v regijo Vladimir, ki je 250 kilometrov oddaljena iz Moskve, so februarja poslali prvo pošiljko. Iz te regiji pričakujejo veliko naročil, saj tam veliko vlagajo v predelavo in izrabo lesa. Redna naročila dobivajo tudi iz držav Beneluksa, Skandinavije, Francije, Velike Britanije, Nove Zelandije.

Spomnimo, da smo njihov cepilni stroj robust 600 lani poleti razglasili za Najpodjetniško idejo 2016.

»Gorenjski kmetje so lani povečali prirejo mleka, odkupili smo ga 32 milijonov litrov in vsega odpeljali v Italijo. Letos odkup še raste,« pravi Miro Jenko, direktor Kmetijske zadruge Cerklje. Člani zadruge - to je 620 kmetov - povečujejo tudi rejo goveda, zadruga pa odkup živine. »Lani smo odkupili 2.500 glav goveje živine, pol smo prodali domačim klavnicam, pol pa v Italijo,« dodaja Jenko. Odkupujemo in prodajamo tudi poljedelske in vrtnarske pridelke. Največ je krompirja, pa tudi precej solate, zelja in čebule. »Prihodki so nam lani zdrsnili pod 18 milijonov evrov, še leta 2015 so bili nad 18 milijoni,« pravi Jenko.

Potrebujejo centralno skladišče s hladilnicami

Načrtujejo centralno skladišče s hladilnicami, kjer bi zbirali zelenjavo in poljščine za prodajo javnim ustanovam, trgovskim verigam in gostincem. Za takšno naložbo trenutno nimajo denarja.

»Odkupili bi lahko še več pridelkov z njiv in, če bi bilo povpraševanje, jih tudi več dostavili javnim ustanovam. Vendar ne pod neživljenjskimi pogoji, ker se nam ekonomika ne izide. Neodgovorno je pričakovati, da bo lokalno pridelana hrana iz kratkih verig cenovno primerljiva industrijski,« poudarja. Od javnih ustanov se trudijo dobiti več naročil, s trenutnim obsegom niso zadovoljni. Javni naročniki bodo morali pokazati pogum in razpis prilagoditi tako, da se bodo zadruge in kmetje lahko prijavili. Kmetje pa bodo morali pridelovati, kar javni zavodi potrebujejo, in jim hrano pripraviti tako, da jim olajšajo kuhanje.

Na razstavnem prostoru Agrocentra Medvode smo naleteli na vinarko in mlado prevzemnico kmetije Barbaro Žličar iz Ormoža. Pri njih dela kot trgovska potnica. »Obiskujem kmetijske zadruge, veterinarske ambulante in privatne kmetijske trgovine po Sloveniji ter zbiram naročila, Agrocenter pa poskrbi za dostavo,« razlaga.

»Ukvarjamo se z veleprodajo opreme za veterino, pašništvo, živinorejo, konjeništvo, male živali in mesarstvo,« dodaja Uroš Jamnik, lastnik in direktor podjetja. Kmetje začenjajo s pašo krav in konjev, zato se najbolj zanimajo za opremo za pašništvo. Jeseni in pozimi pa je sezona prodaja mesarske opreme. Nekaj je imajo tudi od slovenskih proizvajalcev, te izdelke tudi izvažajo v Italijo in Avstrijo. »Vsako leto prodaja zraste za 10 do 15 odstotkov, hčerinsko podjetje imamo tudi na Hrvaškem,« še pravi Jamnik.

"Največ zanimanja je za gnezda, ki se uporabljajo za prosto rejo kokoši. V njih kokoši znesejo jajca," nam je razložil Viktor Pust iz podjetja Rajgelj iz Krope. Za takšna gnezda se zanimajo tudi kupci iz tujine. Povpraševanje je tudi po živolovkah za kune. To so posebne kletke, ki živali ne špoškodujejo. Kuna se ujame v past, kletka se zapre, žival je nepoškodovana. Kletko odpeljemo in žival izpustimo v naravi. V Komendi so se obiskovalci sejma zanimali tudi za kletke za zajce.

»Od novosti smo na sejmu predstavili mulčer za vinograd, sadovnjake in poljedelstvo Open Elite. Razvili smo ga na željo kupca, prodajamo pa ga v Avstriji, doma, na Hrvaškem in v Nemčiji,« pravi Marjan Barbič, ki v Inu Brežice vodi prodajo v države nekdanje Jugoslavije. Pri razvoju mulčerjev so v vrhu. Največ jih izvozijo v Veliko Britanijo, pa tudi v ZDA, po Evropi, v Ukrajino, Rusijo, celo na Japonsko in v Južno Korejo. prodaja jim raste.

»Z domačo sirarno je pred 17 začel oče, zadnja tri leta delamo tudi suhomesnate izdelke. Zaseko klobase, salame in mlečne izdelke prodajamo na tržnicah in sejmih,« pravi Lucija Gartner. Njen brat Matevž bo domačo kmetijo v Studorju pri Bohinju, ki se ukvarja s sirarstvom in turizmom, kmalu prevzel od staršev Anice in Gregorja.

Iz mleka domačih krav zdaj delajo zeliščno čemaževo skuto, poleti pa skuto s peteršiljem s svojega vrta. Ponujajo tudi albuminsko skuto, dimljen in navaden planšarski sir, ki ga tudi največ prodajo. Tudi 30-kilogramske hlebce ementalerja. Krave in prašiče poleti za dva meseca in pol ženejo na pašo v planino Laz. Doma na kmetiji imajo tudi apartmaje, goste pa tudi pogostijo.

"Prve goji jagode sem pobral septembra 2014, zdaj ponujam suhe goji jagode brez vsakršnih dodatkov. Delam tudi sok iz goji jagod in marmelado, ki vsebnujejo tudi jabolka," pravi Evgen Kocjančič. Živi med Dekani in Kranjem. V Dekanih na kmetiji svojih staršev od ponedeljka do četrtka kmetuje, v petek pa se s pridelki odpelje v Kamnik k ženi, sinu Gašperju in hčeri Špeli. "Smo vikend familija in že prej, ko sem vozil tovornjak, sem bil veliko zdoma," dodaja. Za delo na kmetiji se je odločil, ko so se pojavile težave s srcem in je moral spremeniti življenjski slog.

"Ljudjem se zdi 25 evrov za kilogram goji jagod veliko, a to zadošča za 50 dni. Priporočajo, da pojemo 20 gramov svežih goji jagod na dan ali od 10 do 15 gramov posušenih goji jagod," nas pouči o uživanju teh sadežev iz Tibeta, ki vsebujejo največ antioksidantov. Ekološki certifikat bodo na kmetiji dobili leta 2018, zdaj so še v preusmeritvi.

"S kmetijstvom se ukvarjam od poroke leta 1984," pravi Igor Kveder iz Šenčurja. Z ženo Mirjano sta včasih na 16 hektarjih najetih njiv pridelala desetino rdeče pese, ki so jo skuhali in vložili v Eti Kamnik. A ko se je najem na Gorenjskem podražil na 700 evrov na hektar, je pridelavo opustil, ker takšne najemnine ni mogel plačati z zaslužkom od pridelkov.

Zdaj imata z ženo v lasti 0,7 hektarja, še 3,3 hektarja pa v najemu. Pridelujeta razno zelenjavo, v rastlinjakih na 300 kvadratnih metrih pa svoje sadike. Igor Kveder jih je prodajal na sejmu v Komendi. Večino sadik posadita sama, pridelke pa prodata dvakrat na teden na tržnici v Medvodah. Pozimi dopolnjujeta ponudbo z odkupom od drugih kmetov. Tako zdaj ponujata hren iz Velike Nedelje in šparglje s kmetije Ramovž iz Savelj pri Ljubljani.

"Grosiramo za Mercator, Spar in Hrib Dobje. Trgovcem prodava večino zelenjave," pravi Igor Kveder. Z ženo sta lani kupila nov kombi in dva traktorska priključka za delo na njivi. "Obnašam se kot obrtnik. Nisem tipičen kmet, ki bi iskal podporo zadriuge, raje sam pridelam in tržim." pravi za konec.

Končajmo s sivko iz Goriških brd. Ko Mirjam Marinič pride iz vrtca - službe, ustvarja naravno kozmetiko iz ekološko pridelane sivke in drugih zelišč v Vedrijanu v Goriških brdih. Naprodaj je pod blagovno znamko Vonj poletja. Poleg mila obsega vrečke s posušeno sivko, hidrolate - rožne vode in eterična olja. Ponujajo tudi posušena zelišča. Letos je ponudbo razširila s sivkinim in češnjevim likerjem ter hruškovim in češnjevim žganjem.

Za pridelavo in predelavo sivke, ojlk, rožmarina, mete, melise, ognjiča in žajblja imajo tudi ekološki certifikat. Pri prodaji na sejmih ji pomaga hči Eva. Njena mama pripravlja tudi delavnice in žetev sivke. Imajo tudi grozdje, ki ga oddajo zadrugi, v Kleti Brda pa ga rpedelajo v vino.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Po svetu rastejo proizvodnja piva in nova hmeljišča 9

Vsa hmeljišča na svetu skupaj presegajo 61 tisoč hektarjev, zaradi ugodne cene hmelja, ki pokrije stroške, in večje proizvodnje piva...