Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

(reportaža) V Komendi so se svetili kmetijski in gozdarski stroji, naprodaj je bilo tudi vse za vrt

Čas branja: 8 min
11.04.2017  10:37
Siv in deževen dan vam popestrimo z reportažo iz s soncem obsijanega kmetijskega sejma v Komendi, ki se je končal v nedeljo.
(reportaža) V Komendi so se svetili kmetijski in gozdarski stroji, naprodaj je bilo tudi vse za vrt

Obveščaj me o novih člankih:  

Čez vikend se na sejem odpravijo družine, petek pa je pravi dan za velike nakupe. Kmetje kupijo kmetijske in gozdarske stroje, ki so si jih že prej nagledali.

Mi smo Komendo obiskali med vikendom, ko je bila gneča velika. Podjetji Ino Brežice in Robust sta med večino razstavljavcev kmetjske in gozdarske tehnike, ki bodo šele po sejmu videli, koliko obiskovalcev so v Komendi prepričali v nakup.

S cepilniki in drobilniki robust računajo 100-odstotno rast prodaje

V prvem četrtletju smo prodajo cepilnikov in drobilnikov povečali za več kot 100 odstotkov in tak tempo rasti bi radi obdržali vse leto. Čeprav se bliža mrtva sezona, ne pričakujemo upada naročil, saj vstopamo na nove trge in širimo asortiman strojev,« pravi Marko Perak, vodja prodaje v Robustu, hčerinskem podjetju iz Arje vasi.

Prodajo več cepilnikov, a pri drobilnikih vidijo več možnosti za rast, saj so primerni tudi pri reciklaži stekla, plastike, celo elektromotorjev in drugih odpadnih materialov. Novo linijo obeh strojev bodo prikazali maja na Ligni v Hannovru, vodilnem sejmu za lesnopredelovalno industrijo.

Povečujejo prodajo doma in izvoz. Njihovi glavni izvozni trgi so Švica, Avstrija in Nemčija, sledi Balkan, nato Rusija. Tja oziroma v regijo Vladimir, ki je 250 kilometrov oddaljena iz Moskve, so februarja poslali prvo pošiljko. Iz te regiji pričakujejo veliko naročil, saj tam veliko vlagajo v predelavo in izrabo lesa. Redna naročila dobivajo tudi iz držav Beneluksa, Skandinavije, Francije, Velike Britanije, Nove Zelandije.

Spomnimo, da smo njihov cepilni stroj robust 600 lani poleti razglasili za Najpodjetniško idejo 2016.

»Gorenjski kmetje so lani povečali prirejo mleka, odkupili smo ga 32 milijonov litrov in vsega odpeljali v Italijo. Letos odkup še raste,« pravi Miro Jenko, direktor Kmetijske zadruge Cerklje. Člani zadruge - to je 620 kmetov - povečujejo tudi rejo goveda, zadruga pa odkup živine. »Lani smo odkupili 2.500 glav goveje živine, pol smo prodali domačim klavnicam, pol pa v Italijo,« dodaja Jenko. Odkupujemo in prodajamo tudi poljedelske in vrtnarske pridelke. Največ je krompirja, pa tudi precej solate, zelja in čebule. »Prihodki so nam lani zdrsnili pod 18 milijonov evrov, še leta 2015 so bili nad 18 milijoni,« pravi Jenko.

Potrebujejo centralno skladišče s hladilnicami

Načrtujejo centralno skladišče s hladilnicami, kjer bi zbirali zelenjavo in poljščine za prodajo javnim ustanovam, trgovskim verigam in gostincem. Za takšno naložbo trenutno nimajo denarja.

»Odkupili bi lahko še več pridelkov z njiv in, če bi bilo povpraševanje, jih tudi več dostavili javnim ustanovam. Vendar ne pod neživljenjskimi pogoji, ker se nam ekonomika ne izide. Neodgovorno je pričakovati, da bo lokalno pridelana hrana iz kratkih verig cenovno primerljiva industrijski,« poudarja. Od javnih ustanov se trudijo dobiti več naročil, s trenutnim obsegom niso zadovoljni. Javni naročniki bodo morali pokazati pogum in razpis prilagoditi tako, da se bodo zadruge in kmetje lahko prijavili. Kmetje pa bodo morali pridelovati, kar javni zavodi potrebujejo, in jim hrano pripraviti tako, da jim olajšajo kuhanje.

Na razstavnem prostoru Agrocentra Medvode smo naleteli na vinarko in mlado prevzemnico kmetije Barbaro Žličar iz Ormoža. Pri njih dela kot trgovska potnica. »Obiskujem kmetijske zadruge, veterinarske ambulante in privatne kmetijske trgovine po Sloveniji ter zbiram naročila, Agrocenter pa poskrbi za dostavo,« razlaga.

»Ukvarjamo se z veleprodajo opreme za veterino, pašništvo, živinorejo, konjeništvo, male živali in mesarstvo,« dodaja Uroš Jamnik, lastnik in direktor podjetja. Kmetje začenjajo s pašo krav in konjev, zato se najbolj zanimajo za opremo za pašništvo. Jeseni in pozimi pa je sezona prodaja mesarske opreme. Nekaj je imajo tudi od slovenskih proizvajalcev, te izdelke tudi izvažajo v Italijo in Avstrijo. »Vsako leto prodaja zraste za 10 do 15 odstotkov, hčerinsko podjetje imamo tudi na Hrvaškem,« še pravi Jamnik.

"Največ zanimanja je za gnezda, ki se uporabljajo za prosto rejo kokoši. V njih kokoši znesejo jajca," nam je razložil Viktor Pust iz podjetja Rajgelj iz Krope. Za takšna gnezda se zanimajo tudi kupci iz tujine. Povpraševanje je tudi po živolovkah za kune. To so posebne kletke, ki živali ne špoškodujejo. Kuna se ujame v past, kletka se zapre, žival je nepoškodovana. Kletko odpeljemo in žival izpustimo v naravi. V Komendi so se obiskovalci sejma zanimali tudi za kletke za zajce.

»Od novosti smo na sejmu predstavili mulčer za vinograd, sadovnjake in poljedelstvo Open Elite. Razvili smo ga na željo kupca, prodajamo pa ga v Avstriji, doma, na Hrvaškem in v Nemčiji,« pravi Marjan Barbič, ki v Inu Brežice vodi prodajo v države nekdanje Jugoslavije. Pri razvoju mulčerjev so v vrhu. Največ jih izvozijo v Veliko Britanijo, pa tudi v ZDA, po Evropi, v Ukrajino, Rusijo, celo na Japonsko in v Južno Korejo. prodaja jim raste.

»Z domačo sirarno je pred 17 začel oče, zadnja tri leta delamo tudi suhomesnate izdelke. Zaseko klobase, salame in mlečne izdelke prodajamo na tržnicah in sejmih,« pravi Lucija Gartner. Njen brat Matevž bo domačo kmetijo v Studorju pri Bohinju, ki se ukvarja s sirarstvom in turizmom, kmalu prevzel od staršev Anice in Gregorja.

Iz mleka domačih krav zdaj delajo zeliščno čemaževo skuto, poleti pa skuto s peteršiljem s svojega vrta. Ponujajo tudi albuminsko skuto, dimljen in navaden planšarski sir, ki ga tudi največ prodajo. Tudi 30-kilogramske hlebce ementalerja. Krave in prašiče poleti za dva meseca in pol ženejo na pašo v planino Laz. Doma na kmetiji imajo tudi apartmaje, goste pa tudi pogostijo.

"Prve goji jagode sem pobral septembra 2014, zdaj ponujam suhe goji jagode brez vsakršnih dodatkov. Delam tudi sok iz goji jagod in marmelado, ki vsebnujejo tudi jabolka," pravi Evgen Kocjančič. Živi med Dekani in Kranjem. V Dekanih na kmetiji svojih staršev od ponedeljka do četrtka kmetuje, v petek pa se s pridelki odpelje v Kamnik k ženi, sinu Gašperju in hčeri Špeli. "Smo vikend familija in že prej, ko sem vozil tovornjak, sem bil veliko zdoma," dodaja. Za delo na kmetiji se je odločil, ko so se pojavile težave s srcem in je moral spremeniti življenjski slog.

"Ljudjem se zdi 25 evrov za kilogram goji jagod veliko, a to zadošča za 50 dni. Priporočajo, da pojemo 20 gramov svežih goji jagod na dan ali od 10 do 15 gramov posušenih goji jagod," nas pouči o uživanju teh sadežev iz Tibeta, ki vsebujejo največ antioksidantov. Ekološki certifikat bodo na kmetiji dobili leta 2018, zdaj so še v preusmeritvi.

"S kmetijstvom se ukvarjam od poroke leta 1984," pravi Igor Kveder iz Šenčurja. Z ženo Mirjano sta včasih na 16 hektarjih najetih njiv pridelala desetino rdeče pese, ki so jo skuhali in vložili v Eti Kamnik. A ko se je najem na Gorenjskem podražil na 700 evrov na hektar, je pridelavo opustil, ker takšne najemnine ni mogel plačati z zaslužkom od pridelkov.

Zdaj imata z ženo v lasti 0,7 hektarja, še 3,3 hektarja pa v najemu. Pridelujeta razno zelenjavo, v rastlinjakih na 300 kvadratnih metrih pa svoje sadike. Igor Kveder jih je prodajal na sejmu v Komendi. Večino sadik posadita sama, pridelke pa prodata dvakrat na teden na tržnici v Medvodah. Pozimi dopolnjujeta ponudbo z odkupom od drugih kmetov. Tako zdaj ponujata hren iz Velike Nedelje in šparglje s kmetije Ramovž iz Savelj pri Ljubljani.

"Grosiramo za Mercator, Spar in Hrib Dobje. Trgovcem prodava večino zelenjave," pravi Igor Kveder. Z ženo sta lani kupila nov kombi in dva traktorska priključka za delo na njivi. "Obnašam se kot obrtnik. Nisem tipičen kmet, ki bi iskal podporo zadriuge, raje sam pridelam in tržim." pravi za konec.

Končajmo s sivko iz Goriških brd. Ko Mirjam Marinič pride iz vrtca - službe, ustvarja naravno kozmetiko iz ekološko pridelane sivke in drugih zelišč v Vedrijanu v Goriških brdih. Naprodaj je pod blagovno znamko Vonj poletja. Poleg mila obsega vrečke s posušeno sivko, hidrolate - rožne vode in eterična olja. Ponujajo tudi posušena zelišča. Letos je ponudbo razširila s sivkinim in češnjevim likerjem ter hruškovim in češnjevim žganjem.

Za pridelavo in predelavo sivke, ojlk, rožmarina, mete, melise, ognjiča in žajblja imajo tudi ekološki certifikat. Pri prodaji na sejmih ji pomaga hči Eva. Njena mama pripravlja tudi delavnice in žetev sivke. Imajo tudi grozdje, ki ga oddajo zadrugi, v Kleti Brda pa ga rpedelajo v vino.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil