V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja »Pred petimi leti je bil delež biopolimerov na svetovnem trgu enoodstoten, zdaj je štiriodstoten, do leta 2030 bo 40-odstoten,« o tržnih možnostih pravi Eva Štraser iz startupa Evegreen
Hlev s pametnim prezračevanjem omogoča varčno in do piščancev prijazno rejo  Hlev s pametnim prezračevanjem omogoča varčno in do piščancev prijazno rejo Rejci, pozor, od leta 2023 bo na perutninskih in prašičjih farmah v EU obvezno prezračevanje z vračanjem toplote
Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Katere drastične spremembe pri ravnanju z zvermi zahteva Sindikat kmetov Slovenije in kako jih podpira Šarec
Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko

Krmo za piščance v Perutnini Ptuj že deseto leto pridelujejo z metodo preciznega poljedelstva

Čas branja: 3 min
13.04.2017  21:25
Krmo za piščance v Perutnini Ptuj že deseto leto pridelujejo z metodo preciznega poljedelstva
Žetev s kombajnom po načelih preciznega poljedelstva

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

V Perutnini Ptuj (PP) so se leta 2006 odločili, da začno krmo za piščance pridelovati z metodo preciznega poljedelstva. S tem pri obdelavi, škropljenju in gnojenju prihranijo 800 tisoč evrov na leto.

»Delujemo v smeri trajnostnega razvoja, zato smo se zavezali, da bomo čim manj obremenjevali okolje,« pravi Franc Veršič, direktor hčerinskega podjetja Perutnine Ptuj PP Agro, ki se ukvarja s poljedelstvom.

Opustili so oranje

Z nemškimi strokovnjaki so naredili študijo in ugotovili, da je sprememba tehnologije v tako imenovano ohranitveno obdelavo tal strokovno upravičena. »To pomeni, da z opustitvijo oranja zmanjšamo invazivne posege v obdelavo tal, s posebnimi stroji pa premešamo le zgornjih 15 centimetrov obdelovalne plasti,« pojasnjuje Veršič.

Ta sprememba je prvi korak v smeri ekološke pridelave poljščin. Analizirajo pa tudi bio­dinamične metode proizvodnje. »Ta sicer ni naš cilj, ker je pri naši proizvodnji treba maksimalno optimizirati procese, kar pomeni, da je neko opravilo treba izvesti ne glede na položaj lune in druge elemente bio­dinamike. Zato nismo prepričani, da je z bio­dinamiko mogoče dosledno obvladati takšne obsege zem­ljišč,« dodaja.

Kupci želijo sledljivost od njive do vilic

Sonaravna pridelava krme in sonaravna oziroma do piščancev prijazna reja jim je zagotovila konkurenčno prednost in dodatno odprla vrata na starih in novih trgih. »Kupci so vse bolj izobraženi in ozaveščeni. Želijo varno hrano in sled­ljivost od njive do vilic. Prepoznali so, da je obvladovanje proizvodnih procesov v celotni verigi sinonim za prehransko varnost,« pravi.

Opustili so klasično kmetovanje – oranje, krožiranje in brananje. Odprodali so starejšo kmetijsko mehanizacijo in kupili novejšo, ki podpira precizno poljedelstvo. V osmih letih so v takšno posodobitev vložili okoli dva milijona evrov. Toliko je stala vsa kmetijska tehnika in računalniški program, ki so ga razvili z mariborskim podjetjem Poligram.

Natančno vedo, kje je dobro gnojiti, da bo pridelek večji

S prehodom na precizno poljedelstvo so pri obdelavi vsakega hektarja privarčevali približno 200 evrov, kar na letni ravni pomeni 800 tisoč evrov prihranka pri obdelavi, škropljenju in gnojenju. Z manjšo porabo goriva in izpustov ogljikovega dioksida ter z večjo kontrolo pri porabi gnojil in škropiv pa so dodatno zmanjšali tudi obremenjevanje okolja.

Gnojila in škropiva (fitofarmacevtska sredstva – FFS) porabljajo namensko in ciljno. »Gnojila dodamo tam, kjer že pri žetvi ugotovimo, da je v tleh potencial za večji hektarski donos. Tam digitalna podpora dovoli raztros večjega odmerka mineralnega gnojila, ker so ga rastline sposobne izkoristiti, in obrnjeno,« razlaga Veršič.

Ne škropijo dvakrat na istem mestu

Predlanskim so za 340 tisoč evrov kupili najsodobnejšo samohodno škropilnico, ki spremlja poškropljene površine in prepreči podvajanje nanosa FFS. Satelit prek senzorjev zazna gibanje škropilnice in škropilne šobe, ki bi podvojile škropljenje, samodejno izklopi. »Od tako optimalne pridelave imajo vsi koristi – kupcu zagotavljamo varno in kakovostno hrano, okolje manj obremenjujemo, podjetje pa hkrati racionalizira stroške,« dodaja.

Vsa tehnika za precizno poljedelstvo je pod GPS-nadzorom, kar pomeni, da jo usmerja avtopilot z dvema centimetroma natančnosti. Senzorji zaznajo, kaj je že pognojeno in poškropljeno, ter preprečijo podvajanje opravila.

Senzorji med žetvijo ugotavljajo hektarski donos

Precizno poljedelstvo se začne z žetvijo. V kombajnu so senzorji, ki sproti ugotavljajo hektarski donos. Na podlagi karte pridelkov v Perutnini Ptuj načrtujejo osnovno gnojenje in dognojevanje. Ko po površini potuje trosilnik gnojil, ta sledi žetveni karti pridelkov, računalnik pa ob podpori satelitov po potrebi poveča ali zmanjša količinski raztros mineralnega gnojila, za konec pravi Franc Veršič.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Po svetu rastejo proizvodnja piva in nova hmeljišča 9

Vsa hmeljišča na svetu skupaj presegajo 61 tisoč hektarjev, zaradi ugodne cene hmelja, ki pokrije stroške, in večje proizvodnje piva...