Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

(video) Štajerski recept za več slovenske hrane v javnih zavodih

Čas branja: 6 min
20.04.2017  21:03
Reportaža z Agrobiznisovega posveta o javnem naročanju hrane
(video) Štajerski recept za več slovenske hrane v javnih zavodih
Osnovni šoli v Račah in Framu smo spodbudili, da sodelujeta pri pripravi jedilnika in vanj vključita več lokalno pridelane hrane, pravi Danijela Kocuvan iz MRA.

Obveščaj me o novih člankih:  

Mariborska razvojna agencija (MRA) s projektom Samooskrba Podravja povezuje kmete v Zgornjem Podravju s tamkajšnjimi vrtci, osnovnimi šolami, bolnišnico, domovi za upokojence. Tudi Domu Danice Vogrinec Maribor je pomagala najti nove dobavitelje lokalno pridelanih živil. Petina vse hrane, ki jo bo ta dom upokojencev kupoval od letos do konca leta 2018, je slovenskega porekla. Projekt Samooskrba Podravja in lansko javno naročilo največjega doma upokojencev sta predvčerajšnjim na Agrobiznisovem posvetu o javnem naročanju hrane zbudila največ pohval in zanimanja.

»Oba primera dokazujeta, da je tudi po veljavni zakonodaji o javnem naročanju ZJN-3 mogoče doseči velik delež lokalne, torej slovenske hrane ter v redno oskrbo s hrano vključiti pridelovalce in predelovalce iz neposredne bližine,« pravijo na kmetijskem ministrstvu. Radi bi videli, da bi se po MRA zgledovale tudi druge regionalne razvojne agencije in v svoji regiji pomagale, da bi v javne zavode prišlo več lokalno pridelane hrane. Kmetje in zadruge bi tako dobili nove kupce in več naročil, javni zavodi pa boljšo hrano.

»S projektom Samooskrba Podravja bi radi v Podravju povečali samooskrbo s hrano in porabo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. Prvi rezultati se po dveh letih že kažejo,« pravi Danijela Kocuvan, koordinatorica projekta Samooskrba Podravja v MRA.

Dve šoli v skupno javno naročilo za živila

Tako so v občini Rače - Fram spodbudili Osnovno šolo Rače in Osnovno šolo Fram, da sodelujeta pri pripravi jedilnika in vanj vključita več lokalno pridelane hrane. »Obe šoli imata en dan na teden enak jedilnik, k temu je pristopil tudi Vrtec Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice. V načrtu imamo, da bi prihodnje leto šolama iz iste občine pomagali pripraviti skupno javno naročilo hrane,« pravi Kocuvanova.

Največji dom upokojencev kupuje petino lokalno pridelane hrane

Danijela Kocuvan iz MRA je tudi Dom Danice Vogrinec Maribor povezala z novimi ponudniki lokalne – slovenske – hrane. V tem domu upokojencev imajo 809 stanovalcev, ki jim pripravijo pet obrokov na dan. Poleg tega skuhajo še 180 kosil, ki jih vsak dan razvozijo. Za vse to potrebujejo velikanske količine hrane. V dveh letih za hrano porabijo 2,5 milijona evrov.

Tolikšna je bila ocenjena vrednost javnega naročila za živila, ki so ga objavili septembra lani, pravi Maja Kovačič, pomočnica direktorja za pravne zadeve v tem domu upokojencev. Javno naročilo so objavili v uradnem listu EU in na našem portalu javnih naročil.

»Izkoristili smo možnost, da skladno z zakonom o javnem naročanju živil ZJN-3 iz javnega naročila izločimo sklope živil, za katera lahko dobimo lokalne dobavitelje,« dodaja Tatjana Peršuh, organizatorka prehrane in higiene v tem domu upokojencev.

Katera lokalno pridelana živila ponujajo podravski kmetje in zadruge, so že prej ugotovili v analizi trga. »Že od leta 2013, ko smo izvedli prejšnje javno naročilo za živila, smo iskali nove lokalne ponudnike. Že dlje časa smo preizkušali mesnine Kmetijske zadruge Rače in sezonsko zelenjavo ter druga živila zadruge Dobrina, ki jih kupuje od manjših kmetov,« dodaja Maja Kovačič.

Lokalno pridelana živila poskusno na jedilniku

Ob pomoči Danijele Kocuvan iz MRA so lani pred javnim naročilom na jedilnik poskusno vključili lokalna živila petih dobaviteljev. Šlo je za med, skuto, sadje, hrenovke in goveje meso, sadje, jogurte ... »Stanovalci so bili zadovoljni z okusom, zato smo sklenili, da bomo ta lokalna živila izločili iz javnega naročila in jih kupili neposredno pri ponudnikih,« pravi Kovačičeva.

V 14 sklopih so izločili lokalno narejene testenine, mlince, več vrst testa, zelenjavo, jogurte, nekaj vrst mesa ... »S temi sklopi smo v naš dom pripeljali 20 odstotkov lokalno pridelanih živil, več jih po ZJN-3 ne moremo kupiti mimo javnega naročila, torej po načelu kratkih verig,« dodaja Maja Kovačič.

Lokalna hrana ni dražja

Od januarja so se z lokalnimi dobavitelji pogajali o ceni, količini in dobavnih rokih. »Ker bomo v dveh letih od njih naročili veliko količino živil, smo si izpogajali nižje cene. Pričakovali smo, da bodo lokalna živila dražja za 20 do 30 odstotkov, a ker niso, smo še bolj zadovoljni. Upamo, da bodo lokalni ponudniki – po štiri kmetije in kmetijske zadruge ter eno podjetje – korektni in se bodo držali dogovorjenih dobavnih pogojev. Če ne, jim bomo poslali opomin, naslednjič pa bomo unovčili bančno garancijo,« še pravi Maja Kovačič.

Regionalna agencija poveže javne zavode s kmeti

Vključevanje lokalnih živil v javni zavod brez javnega razpisa, torej prek izločenih sklopov živil, se na papirju zdi preprosto. Vzemimo primer osnovnih šol v Podravju, ki za živila porabijo 8,5 milijona evrov na leto. »Po ZJN-3 imajo možnost, da po načelu kratkih verig kupijo za 1,7 milijona evrov hrane neposredno od lokalnih ponudnikov, torej v okviru 20 odstotkov mimo javnega naročila. Zakonodaja jim omogoča, da iz javnega naročila izločijo več sklopov živil. A vrednost posameznega sklopa ne sme preseči 80 tisoč evrov, skupna vrednost vseh izločenih sklopov pa ne sme preseči 20 odstotkov vrednosti javnega naročila za živila,« ponazarja Danijela Kocuvan iz MRA.

Kje se pri tem zalomi v praksi? »Šole in drugi javni zavodi nimajo časa in kadrov, da bi analizirali ponudbo lokalno pridelane hrane na trgu in ugotovili, katera živila lahko kupijo mimo javnega naročila. Javni zavodi tako ne vedo, kaj bližnji kmetje pridelujejo, koliko živil jim lahko ponudijo in v katerih mesecih. Tudi kmetje večino časa porabijo za pridelavo hrane, zmanjkuje pa jim časa za obiskovanje javnih zavodov in predstavljanje svoje ponudbe. Eni in drugi potrebujejo nekoga, ki jih bo povezal, in to delamo v okviru našega projekta. Odziv ponudnikov in javnih zavodov je zelo pozitiven,« dodaja Kocuvanova.

Manjka povezovalec javnih zavodov s kmeti

»Takšna praksa in primer Doma Danice Vogrinec Maribor ter lokalnih dobaviteljev kaže, da je za večji delež lokalne – slovenske – hrane v javnih zavodih nujen vmesni člen, ki deluje kot posrednik med ponudnikom in naročnikom. Vlogo takšnega posrednika je v primeru doma upokojencev odlično odigral MRA v sodelovanju z zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. V vlogi takšnega posrednika lahko nastopata tudi kmetijsko-gozdarska zbornica (KGZS) in Zadružna zveza Slovenije,« še pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Cilj je večja samooskrba v Podravju

Vrnimo se še k projektu Samooskrba Podravja, s katerim si prizadevajo, da bi se v Podravju povečala samooskrba s hrano in bi v tamkajšnje javne zavode prišlo več lokalno pridelane hrane. Projekt za Zgornje Podravje vodi MRA, medtem ko ZRS Bistra Ptuj v projekt vključuje občine iz Spodnjega Podravja.

Najštevilčnejši partner projekta so občine, ki želijo, da bi njihove šole, vrtci in drugi javni zavodi kuhali več lokalno pridelane hrane. Drugi partnerji so javne ustanove, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, ministrstvi za kmetijstvo in javno upravo, zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. »Po podravskih občinah povezujemo lokalne pridelovalce hrane z organizatorji prehrane iz javnih zavodov. Kako MRA pomaga petim javnim zavodom pri pripravi javnega naročila, smo že pisali v članku Kako bo pet javnih zavodov v Podravju po novem nabavilo več lokalne hrane.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.