Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane

(video) Štajerski recept za več slovenske hrane v javnih zavodih

Čas branja: 6 min
20.04.2017  21:03
Reportaža z Agrobiznisovega posveta o javnem naročanju hrane
(video) Štajerski recept za več slovenske hrane v javnih zavodih
Osnovni šoli v Račah in Framu smo spodbudili, da sodelujeta pri pripravi jedilnika in vanj vključita več lokalno pridelane hrane, pravi Danijela Kocuvan iz MRA.

Mariborska razvojna agencija (MRA) s projektom Samooskrba Podravja povezuje kmete v Zgornjem Podravju s tamkajšnjimi vrtci, osnovnimi šolami, bolnišnico, domovi za upokojence. Tudi Domu Danice Vogrinec Maribor je pomagala najti nove dobavitelje lokalno pridelanih živil. Petina vse hrane, ki jo bo ta dom upokojencev kupoval od letos do konca leta 2018, je slovenskega porekla. Projekt Samooskrba Podravja in lansko javno naročilo največjega doma upokojencev sta predvčerajšnjim na Agrobiznisovem posvetu o javnem naročanju hrane zbudila največ pohval in zanimanja.

»Oba primera dokazujeta, da je tudi po veljavni zakonodaji o javnem naročanju ZJN-3 mogoče doseči velik delež lokalne, torej slovenske hrane ter v redno oskrbo s hrano vključiti pridelovalce in predelovalce iz neposredne bližine,« pravijo na kmetijskem ministrstvu. Radi bi videli, da bi se po MRA zgledovale tudi druge regionalne razvojne agencije in v svoji regiji pomagale, da bi v javne zavode prišlo več lokalno pridelane hrane. Kmetje in zadruge bi tako dobili nove kupce in več naročil, javni zavodi pa boljšo hrano.

»S projektom Samooskrba Podravja bi radi v Podravju povečali samooskrbo s hrano in porabo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. Prvi rezultati se po dveh letih že kažejo,« pravi Danijela Kocuvan, koordinatorica projekta Samooskrba Podravja v MRA.

Dve šoli v skupno javno naročilo za živila

Tako so v občini Rače - Fram spodbudili Osnovno šolo Rače in Osnovno šolo Fram, da sodelujeta pri pripravi jedilnika in vanj vključita več lokalno pridelane hrane. »Obe šoli imata en dan na teden enak jedilnik, k temu je pristopil tudi Vrtec Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice. V načrtu imamo, da bi prihodnje leto šolama iz iste občine pomagali pripraviti skupno javno naročilo hrane,« pravi Kocuvanova.

Največji dom upokojencev kupuje petino lokalno pridelane hrane

Danijela Kocuvan iz MRA je tudi Dom Danice Vogrinec Maribor povezala z novimi ponudniki lokalne – slovenske – hrane. V tem domu upokojencev imajo 809 stanovalcev, ki jim pripravijo pet obrokov na dan. Poleg tega skuhajo še 180 kosil, ki jih vsak dan razvozijo. Za vse to potrebujejo velikanske količine hrane. V dveh letih za hrano porabijo 2,5 milijona evrov.

Tolikšna je bila ocenjena vrednost javnega naročila za živila, ki so ga objavili septembra lani, pravi Maja Kovačič, pomočnica direktorja za pravne zadeve v tem domu upokojencev. Javno naročilo so objavili v uradnem listu EU in na našem portalu javnih naročil.

»Izkoristili smo možnost, da skladno z zakonom o javnem naročanju živil ZJN-3 iz javnega naročila izločimo sklope živil, za katera lahko dobimo lokalne dobavitelje,« dodaja Tatjana Peršuh, organizatorka prehrane in higiene v tem domu upokojencev.

Katera lokalno pridelana živila ponujajo podravski kmetje in zadruge, so že prej ugotovili v analizi trga. »Že od leta 2013, ko smo izvedli prejšnje javno naročilo za živila, smo iskali nove lokalne ponudnike. Že dlje časa smo preizkušali mesnine Kmetijske zadruge Rače in sezonsko zelenjavo ter druga živila zadruge Dobrina, ki jih kupuje od manjših kmetov,« dodaja Maja Kovačič.

Lokalno pridelana živila poskusno na jedilniku

Ob pomoči Danijele Kocuvan iz MRA so lani pred javnim naročilom na jedilnik poskusno vključili lokalna živila petih dobaviteljev. Šlo je za med, skuto, sadje, hrenovke in goveje meso, sadje, jogurte ... »Stanovalci so bili zadovoljni z okusom, zato smo sklenili, da bomo ta lokalna živila izločili iz javnega naročila in jih kupili neposredno pri ponudnikih,« pravi Kovačičeva.

V 14 sklopih so izločili lokalno narejene testenine, mlince, več vrst testa, zelenjavo, jogurte, nekaj vrst mesa ... »S temi sklopi smo v naš dom pripeljali 20 odstotkov lokalno pridelanih živil, več jih po ZJN-3 ne moremo kupiti mimo javnega naročila, torej po načelu kratkih verig,« dodaja Maja Kovačič.

Lokalna hrana ni dražja

Od januarja so se z lokalnimi dobavitelji pogajali o ceni, količini in dobavnih rokih. »Ker bomo v dveh letih od njih naročili veliko količino živil, smo si izpogajali nižje cene. Pričakovali smo, da bodo lokalna živila dražja za 20 do 30 odstotkov, a ker niso, smo še bolj zadovoljni. Upamo, da bodo lokalni ponudniki – po štiri kmetije in kmetijske zadruge ter eno podjetje – korektni in se bodo držali dogovorjenih dobavnih pogojev. Če ne, jim bomo poslali opomin, naslednjič pa bomo unovčili bančno garancijo,« še pravi Maja Kovačič.

Regionalna agencija poveže javne zavode s kmeti

Vključevanje lokalnih živil v javni zavod brez javnega razpisa, torej prek izločenih sklopov živil, se na papirju zdi preprosto. Vzemimo primer osnovnih šol v Podravju, ki za živila porabijo 8,5 milijona evrov na leto. »Po ZJN-3 imajo možnost, da po načelu kratkih verig kupijo za 1,7 milijona evrov hrane neposredno od lokalnih ponudnikov, torej v okviru 20 odstotkov mimo javnega naročila. Zakonodaja jim omogoča, da iz javnega naročila izločijo več sklopov živil. A vrednost posameznega sklopa ne sme preseči 80 tisoč evrov, skupna vrednost vseh izločenih sklopov pa ne sme preseči 20 odstotkov vrednosti javnega naročila za živila,« ponazarja Danijela Kocuvan iz MRA.

Kje se pri tem zalomi v praksi? »Šole in drugi javni zavodi nimajo časa in kadrov, da bi analizirali ponudbo lokalno pridelane hrane na trgu in ugotovili, katera živila lahko kupijo mimo javnega naročila. Javni zavodi tako ne vedo, kaj bližnji kmetje pridelujejo, koliko živil jim lahko ponudijo in v katerih mesecih. Tudi kmetje večino časa porabijo za pridelavo hrane, zmanjkuje pa jim časa za obiskovanje javnih zavodov in predstavljanje svoje ponudbe. Eni in drugi potrebujejo nekoga, ki jih bo povezal, in to delamo v okviru našega projekta. Odziv ponudnikov in javnih zavodov je zelo pozitiven,« dodaja Kocuvanova.

Manjka povezovalec javnih zavodov s kmeti

»Takšna praksa in primer Doma Danice Vogrinec Maribor ter lokalnih dobaviteljev kaže, da je za večji delež lokalne – slovenske – hrane v javnih zavodih nujen vmesni člen, ki deluje kot posrednik med ponudnikom in naročnikom. Vlogo takšnega posrednika je v primeru doma upokojencev odlično odigral MRA v sodelovanju z zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. V vlogi takšnega posrednika lahko nastopata tudi kmetijsko-gozdarska zbornica (KGZS) in Zadružna zveza Slovenije,« še pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Cilj je večja samooskrba v Podravju

Vrnimo se še k projektu Samooskrba Podravja, s katerim si prizadevajo, da bi se v Podravju povečala samooskrba s hrano in bi v tamkajšnje javne zavode prišlo več lokalno pridelane hrane. Projekt za Zgornje Podravje vodi MRA, medtem ko ZRS Bistra Ptuj v projekt vključuje občine iz Spodnjega Podravja.

Najštevilčnejši partner projekta so občine, ki želijo, da bi njihove šole, vrtci in drugi javni zavodi kuhali več lokalno pridelane hrane. Drugi partnerji so javne ustanove, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, ministrstvi za kmetijstvo in javno upravo, zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. »Po podravskih občinah povezujemo lokalne pridelovalce hrane z organizatorji prehrane iz javnih zavodov. Kako MRA pomaga petim javnim zavodom pri pripravi javnega naročila, smo že pisali v članku Kako bo pet javnih zavodov v Podravju po novem nabavilo več lokalne hrane.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...

AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 6

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Ste vedeli, da vsa vina niso primerna za stroge vegane? 15

V kleti lahko vino pride v stik s snovmi živalskega izvora, ki lahko v sledeh ostanejo v vinu