S finančnimi instrumenti lažje do denarja iz evropskega kmetijskega sklada S finančnimi instrumenti lažje do denarja iz evropskega kmetijskega sklada Kmetijsko ministrstvo je objavilo uredbo o dodeljevanju podpore prek finančnih instrumentov za nekatere podukrepe iz Programa za razvoj podeželja 2014-2020, del od 65,7 milijona evrov bo namenjenih tudi za naložbe v trženje in razvoj kmetijskih izdelkov.
S projektom Life Naturaviva opozarjajo na endemične rastline  S projektom Life Naturaviva opozarjajo na endemične rastline Projekt je vreden 2,5 milijona evrov, 60 odstotkov prispeva EU
Cilj Kraševcev je bolj kakovosten teran in turistična destincija Kras Cilj Kraševcev je bolj kakovosten teran in turistična destincija Kras Zakaj Kras postaja najbolj digitaliziran vinorodni okoliš
Ukrepi za večjo zaščito čebel Ukrepi za večjo zaščito čebel Čebelam lahko pomagamo tudi s tem, da sadimo medonosne rastline

(video) Štajerski recept za več slovenske hrane v javnih zavodih

20.04.2017  21:03
Reportaža z Agrobiznisovega posveta o javnem naročanju hrane
(video) Štajerski recept za več slovenske hrane v javnih zavodih
Osnovni šoli v Račah in Framu smo spodbudili, da sodelujeta pri pripravi jedilnika in vanj vključita več lokalno pridelane hrane, pravi Danijela Kocuvan iz MRA.

Mariborska razvojna agencija (MRA) s projektom Samooskrba Podravja povezuje kmete v Zgornjem Podravju s tamkajšnjimi vrtci, osnovnimi šolami, bolnišnico, domovi za upokojence. Tudi Domu Danice Vogrinec Maribor je pomagala najti nove dobavitelje lokalno pridelanih živil. Petina vse hrane, ki jo bo ta dom upokojencev kupoval od letos do konca leta 2018, je slovenskega porekla. Projekt Samooskrba Podravja in lansko javno naročilo največjega doma upokojencev sta predvčerajšnjim na Agrobiznisovem posvetu o javnem naročanju hrane zbudila največ pohval in zanimanja.

»Oba primera dokazujeta, da je tudi po veljavni zakonodaji o javnem naročanju ZJN-3 mogoče doseči velik delež lokalne, torej slovenske hrane ter v redno oskrbo s hrano vključiti pridelovalce in predelovalce iz neposredne bližine,« pravijo na kmetijskem ministrstvu. Radi bi videli, da bi se po MRA zgledovale tudi druge regionalne razvojne agencije in v svoji regiji pomagale, da bi v javne zavode prišlo več lokalno pridelane hrane. Kmetje in zadruge bi tako dobili nove kupce in več naročil, javni zavodi pa boljšo hrano.

»S projektom Samooskrba Podravja bi radi v Podravju povečali samooskrbo s hrano in porabo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. Prvi rezultati se po dveh letih že kažejo,« pravi Danijela Kocuvan, koordinatorica projekta Samooskrba Podravja v MRA.

Dve šoli v skupno javno naročilo za živila

Tako so v občini Rače - Fram spodbudili Osnovno šolo Rače in Osnovno šolo Fram, da sodelujeta pri pripravi jedilnika in vanj vključita več lokalno pridelane hrane. »Obe šoli imata en dan na teden enak jedilnik, k temu je pristopil tudi Vrtec Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice. V načrtu imamo, da bi prihodnje leto šolama iz iste občine pomagali pripraviti skupno javno naročilo hrane,« pravi Kocuvanova.

Največji dom upokojencev kupuje petino lokalno pridelane hrane

Danijela Kocuvan iz MRA je tudi Dom Danice Vogrinec Maribor povezala z novimi ponudniki lokalne – slovenske – hrane. V tem domu upokojencev imajo 809 stanovalcev, ki jim pripravijo pet obrokov na dan. Poleg tega skuhajo še 180 kosil, ki jih vsak dan razvozijo. Za vse to potrebujejo velikanske količine hrane. V dveh letih za hrano porabijo 2,5 milijona evrov.

Tolikšna je bila ocenjena vrednost javnega naročila za živila, ki so ga objavili septembra lani, pravi Maja Kovačič, pomočnica direktorja za pravne zadeve v tem domu upokojencev. Javno naročilo so objavili v uradnem listu EU in na našem portalu javnih naročil.

»Izkoristili smo možnost, da skladno z zakonom o javnem naročanju živil ZJN-3 iz javnega naročila izločimo sklope živil, za katera lahko dobimo lokalne dobavitelje,« dodaja Tatjana Peršuh, organizatorka prehrane in higiene v tem domu upokojencev.

Katera lokalno pridelana živila ponujajo podravski kmetje in zadruge, so že prej ugotovili v analizi trga. »Že od leta 2013, ko smo izvedli prejšnje javno naročilo za živila, smo iskali nove lokalne ponudnike. Že dlje časa smo preizkušali mesnine Kmetijske zadruge Rače in sezonsko zelenjavo ter druga živila zadruge Dobrina, ki jih kupuje od manjših kmetov,« dodaja Maja Kovačič.

Lokalno pridelana živila poskusno na jedilniku

Ob pomoči Danijele Kocuvan iz MRA so lani pred javnim naročilom na jedilnik poskusno vključili lokalna živila petih dobaviteljev. Šlo je za med, skuto, sadje, hrenovke in goveje meso, sadje, jogurte ... »Stanovalci so bili zadovoljni z okusom, zato smo sklenili, da bomo ta lokalna živila izločili iz javnega naročila in jih kupili neposredno pri ponudnikih,« pravi Kovačičeva.

V 14 sklopih so izločili lokalno narejene testenine, mlince, več vrst testa, zelenjavo, jogurte, nekaj vrst mesa ... »S temi sklopi smo v naš dom pripeljali 20 odstotkov lokalno pridelanih živil, več jih po ZJN-3 ne moremo kupiti mimo javnega naročila, torej po načelu kratkih verig,« dodaja Maja Kovačič.

Lokalna hrana ni dražja

Od januarja so se z lokalnimi dobavitelji pogajali o ceni, količini in dobavnih rokih. »Ker bomo v dveh letih od njih naročili veliko količino živil, smo si izpogajali nižje cene. Pričakovali smo, da bodo lokalna živila dražja za 20 do 30 odstotkov, a ker niso, smo še bolj zadovoljni. Upamo, da bodo lokalni ponudniki – po štiri kmetije in kmetijske zadruge ter eno podjetje – korektni in se bodo držali dogovorjenih dobavnih pogojev. Če ne, jim bomo poslali opomin, naslednjič pa bomo unovčili bančno garancijo,« še pravi Maja Kovačič.

Regionalna agencija poveže javne zavode s kmeti

Vključevanje lokalnih živil v javni zavod brez javnega razpisa, torej prek izločenih sklopov živil, se na papirju zdi preprosto. Vzemimo primer osnovnih šol v Podravju, ki za živila porabijo 8,5 milijona evrov na leto. »Po ZJN-3 imajo možnost, da po načelu kratkih verig kupijo za 1,7 milijona evrov hrane neposredno od lokalnih ponudnikov, torej v okviru 20 odstotkov mimo javnega naročila. Zakonodaja jim omogoča, da iz javnega naročila izločijo več sklopov živil. A vrednost posameznega sklopa ne sme preseči 80 tisoč evrov, skupna vrednost vseh izločenih sklopov pa ne sme preseči 20 odstotkov vrednosti javnega naročila za živila,« ponazarja Danijela Kocuvan iz MRA.

Kje se pri tem zalomi v praksi? »Šole in drugi javni zavodi nimajo časa in kadrov, da bi analizirali ponudbo lokalno pridelane hrane na trgu in ugotovili, katera živila lahko kupijo mimo javnega naročila. Javni zavodi tako ne vedo, kaj bližnji kmetje pridelujejo, koliko živil jim lahko ponudijo in v katerih mesecih. Tudi kmetje večino časa porabijo za pridelavo hrane, zmanjkuje pa jim časa za obiskovanje javnih zavodov in predstavljanje svoje ponudbe. Eni in drugi potrebujejo nekoga, ki jih bo povezal, in to delamo v okviru našega projekta. Odziv ponudnikov in javnih zavodov je zelo pozitiven,« dodaja Kocuvanova.

Manjka povezovalec javnih zavodov s kmeti

»Takšna praksa in primer Doma Danice Vogrinec Maribor ter lokalnih dobaviteljev kaže, da je za večji delež lokalne – slovenske – hrane v javnih zavodih nujen vmesni člen, ki deluje kot posrednik med ponudnikom in naročnikom. Vlogo takšnega posrednika je v primeru doma upokojencev odlično odigral MRA v sodelovanju z zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. V vlogi takšnega posrednika lahko nastopata tudi kmetijsko-gozdarska zbornica (KGZS) in Zadružna zveza Slovenije,« še pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Cilj je večja samooskrba v Podravju

Vrnimo se še k projektu Samooskrba Podravja, s katerim si prizadevajo, da bi se v Podravju povečala samooskrba s hrano in bi v tamkajšnje javne zavode prišlo več lokalno pridelane hrane. Projekt za Zgornje Podravje vodi MRA, medtem ko ZRS Bistra Ptuj v projekt vključuje občine iz Spodnjega Podravja.

Najštevilčnejši partner projekta so občine, ki želijo, da bi njihove šole, vrtci in drugi javni zavodi kuhali več lokalno pridelane hrane. Drugi partnerji so javne ustanove, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, ministrstvi za kmetijstvo in javno upravo, zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. »Po podravskih občinah povezujemo lokalne pridelovalce hrane z organizatorji prehrane iz javnih zavodov. Kako MRA pomaga petim javnim zavodom pri pripravi javnega naročila, smo že pisali v članku Kako bo pet javnih zavodov v Podravju po novem nabavilo več lokalne hrane.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Znate prepoznati sveže šparglje?

Bolj so šparglji sveži, manj stebla je olesenelega

AGROBIZ
Novice
Novice Vinakras Sežana išče vinograde na Krasu

Petdeset hektarjev vinogradov zadruga že ima, prav toliko pa bi jih rada še najela oziroma odkupila, s tem pa si zagotovila dovolj...

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Diverzifikacija: Prodaja domačih jajc cveti

Kot za prodajo svežega mleko poznamo mlekomate, za jajca obstaja tudi jajčkomat.

AGROBIZ
Novice
Novice EIB bo s 400 milijoni spodbudila za milijardo naložb v kmetijstvo in biogospodarstvo

Evropski sklad za strateške naložbe EFSI ima toliko denarja za jamstva za posojila, s katerimi bodo zadruge in podjetja izpeljale za...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako nove rešitve modernizirajo proizvodnjo hrane

Inštituti in druge raziskovalne ustanove razvijajo veliko inovacij, ki redko pridejo do podjetij; tri novosti, ki jih predstavljamo, so...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW bo s 40 milijoni zgradil največjo žago v Sloveniji

Škotsko družinsko podjetje BSW naj bi septembra v okviru 40-milijonske investicije začelo graditi največjo žago pri nas, njihov...