S finančnimi instrumenti lažje do denarja iz evropskega kmetijskega sklada S finančnimi instrumenti lažje do denarja iz evropskega kmetijskega sklada Kmetijsko ministrstvo je objavilo uredbo o dodeljevanju podpore prek finančnih instrumentov za nekatere podukrepe iz Programa za razvoj podeželja 2014-2020, del od 65,7 milijona evrov bo namenjenih tudi za naložbe v trženje in razvoj kmetijskih izdelkov.
S projektom Life Naturaviva opozarjajo na endemične rastline  S projektom Life Naturaviva opozarjajo na endemične rastline Projekt je vreden 2,5 milijona evrov, 60 odstotkov prispeva EU
Cilj Kraševcev je bolj kakovosten teran in turistična destincija Kras Cilj Kraševcev je bolj kakovosten teran in turistična destincija Kras Zakaj Kras postaja najbolj digitaliziran vinorodni okoliš
Ukrepi za večjo zaščito čebel Ukrepi za večjo zaščito čebel Čebelam lahko pomagamo tudi s tem, da sadimo medonosne rastline

(intervju + video) Igor Šoltes, evropski poslanec: Javni zavodi naj hrano kupujejo po kakovosti

20.04.2017  21:09
Javni zavodi morajo tudi živila kupiti prek javnih naročil. Prav javna naročila, kjer zmagujejo dobavitelji z najnižjo ceno, so glavni krivec, da otroci v šolah jedo nekakovostno hrano, pravi Šoltes, zato predlaga, da pri nakupu živil v javnih zavodih ne bi več veljala pravila javnega naročanja
(intervju + video) Igor Šoltes, evropski poslanec: Javni zavodi naj hrano kupujejo po kakovosti
Na računskem sodišču smo naredili revizijsko poročilo o tem, kakšno hrano jedo otroci v šolah. Ugotovili smo, da so za nekakovostno hrano večinoma »kriva« prav javna naročila. Zakaj ne bi pokazali, da se lahko nabavlja bolj kakovostna in zdrava hrana, če glavno merilo ni najnižja cena? Igor Šoltes, evropski poslanec (Zeleni)

Šole, vrtci, domovi za starejše, bolnišnice, vojska, policija in drugi javni zavodi kupijo za okoli pol milijarde evrov hrane na leto (v EU za 82 milijard evrov na leto). Javni zavodi morajo za nakup hrane izpeljati javno naročilo, tu pa glavno vlogo igra cena. Posledica je, da otroci v vrtcu in šoli jedo tiste žemlje, meso, solato in sadje, ki so imeli najnižjo ceno. Poceni hrana ni nujno tudi kakovostna. Takšno prakso, ko zmaguje nizka cena pred kakovostjo hrane, bi evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni) spremenil. Zato je dal pobudo, da pri nakupu hrane v javnih zavodih ne bi veljala pravila javnega naročanja. Z njim smo se pogovarjali o razlogih, koristih in uresničljivosti te pobude.

Zakaj predlagate, da javni zavodi hrane ne bi več kupovali po pravilih javnega naročanja?

V zadnjih 20 letih, odkar imamo sistem javnega naročanja, se je pokazalo, da so javna naročila hrane prej ovira kot prednost za zdravje najranljivejših skupin – otrok, bolnikov in starejših. Kljub številnim spremembam zakona o javnem naročanju je najnižja cena še vedno edino merilo, kar se pozna pri kakovosti hrane, ki jo javne ustanove naročajo. Sistem javnih naročil je zapleten. Od zaposlenih v javnih ustanovah ne moremo pričakovati, da bodo postali strokovnjaki za javna naročila. Če bi naredili drzen korak in vsaj hrano do vrednosti, ko javnega naročila še ni treba objaviti v uradnem listu EU (209 tisoč evrov za javne zavode, 135 tisoč evrov za občine in državne organe, op. a.), kupovali glede na dokazljivo kakovost, bi dosegli veliko pozitivnih učinkov.

Zakaj je najnižja cena slabo merilo pri hrani?

Javne ustanove sili v nakup hrane, ki je daleč od želene kakovosti, ki jo poskušajo zagotoviti ministrstvi za zdravje in šolstvo ter inštitut za varovanje zdravja. Glavno merilo za hrano v javnih zavodih bi morala biti kakovost. Ko sem bil predsednik računskega sodišča, smo naredili revizijsko poročilo o tem, kakšno hrano jedo otroci v osnovnih šolah. Ugotovili smo, da so za nekakovostno hrano večinoma »kriva« prav javna naročila ... Zakaj ne bi naredili koraka dlje in pokazali, da se lahko nabavlja bolj kakovostna in zdrava hrana, če glavno merilo ni najnižja cena? To bi bila velika spodbuda za kmete, ki bi lahko vnaprej računali na odkup določene količine pridelkov, bolj načrtno bi lahko pridelovali in predelovali hrano. Skladiščenje in nakupi zamrznjene hrane ne bi bili potrebni, hkrati bi lahko precej zmanjšali količino zavržene hrane. S tem bi lahko izboljšali tudi stopnjo samooskrbe in se vrnili k bolj zdravi, lokalno pridelani hrani ter ji na široko odprli vrata v javne zavode.

Kakšna hrana je kakovostna?

S stališča zdravstvene stroke je lokalno pridelana hrana nedvomno boljša od uvožene zaradi svežine in večje vsebnosti vitaminov, krajšega transporta in tudi nadzora nad pridelavo in predelavo. Standarde, kaj je kakovostna hrana, bi morali postaviti strokovnjaki za kmetijstvo, prehrano in zdravje. Upoštevali bi vrsto pridelave (ekološko, integrirano), svežino in kratke poti od njive do krožnika, certifikate o višji kakovosti, geografske označbe. Kot poudarja upokojena kuharica Emilija Pavlič, bi morali izhajati iz jedilnikov in receptov, ki temeljijo na uravnoteženi hrani in poznavanju lokalnega okolja.

Kakšne pozitivne učinke bi imel premik k lokalno pridelani hrani?

Pridelava lokalne hrane ima multiplikativne učinke za številna področja. Pripomore k varovanju okolja, zdravja, ohranjanju in odpiranju novih delovnih mest. Lokalno pridelana hrana je čedalje bolj zanimiva tudi za turiste. Če bi v javnih zavodih kuhali bolj zdravo hrano, bi se sčasoma izboljšala zdravstvena slika našega prebivalstva. Manj bi bilo debelosti pri mladih, manj kroničnih bolezni in presnovnih motenj … Pomembno je tudi, da bi šole in vrtci otrokom privzgojili zdrave prehranske navade in jih poučili o pomenu lokalno pridelane hrane. Kmete bi spodbudili, da se povežejo in obdelujejo zemljo, ker bi imeli vnaprej zagotovljen odkup sezonskega sadja in zelenjave. Dvig samooskrbe s hrano za en odstotek lahko prinese od 800 do tisoč novih delovnih mest. Manjši bi bil ogljični odtis, ker bi bil prevoz živil krajši. Skratka, če bi skrajšali prehransko verigo, bi pripomogli tudi k boljšemu zdravju, večji kakovosti življenja in vzdržnosti zdravstvenega sistema.

Še vedno je veliko nezaupanja in dvomov, da je lokalno pridelana hrana boljša za zdravje in ali je sploh lokalnega izvora. Kako bi preprečili zlorabe in zagotovili, da bo javni zavod res dobil lokalno in kakovostno hrano?

Vzpostaviti bi morali ustrezen nadzor za preprečevanje zlorab in prodajo od drugod pripeljane hrane, ki se ponuja kot domača. Pri sedanjem nadzoru še vidim prostor za izboljšave.

Je vaša ideja, da bi hrano izločili iz javnih naročil, sploh uresničljiva?

Javna naročila niso namenjena samo zagotavljanju konkurenčnosti, ampak naj bi pomagala izpolniti še druge cilje – okoljske, demografske, socialne in tudi zdravstvene, ne pa samo slediti najnižji ceni ali ekonomsko najugodnejši ponudbi. To miselnost moramo spremeniti, saj nam je sistem javnega naročanja pri hrani prinesel več težav, kot bi bilo treba. Sistem javnega naročanja je treba razlagati skozi njegov namen. Če postavimo na tehtnico konkurenčnost in zdravje, preprosto moramo dati prednost zdravju. Skladno z evropskimi direktivami sta denimo iz sistema javnega naročanja izvzeta nakup in najem nepremičnin. Vprašanje hrane oziroma zdravja je po mojem mnenju še bolj pomembno. Tega argumenta tudi evropska komisija ne more zanikati. Ponavljam, da imajo države članice možnost, da nakupe pod evropskim pragom, ko ni treba javnega naročila objaviti v evropskem uradnem listu, uredijo same. Manevrskega prostora imamo dovolj. Če se pri zgodbi z lokalno hrano povežejo ministrstva, kmetje, javni zavodi in stroka ter jo izpeljejo, bi bili prvi v EU, kot smo bili prvi, ki smo pravico do pitne vode vpisali v ustavo.

Kaj pa denar? Kje bi javni zavodi dobili dodaten denar za dražjo lokalno hrano?

Ena možnost je, da denar, ki gre iz proračuna za tako imenovane do okolja škodljive subvencije, porabimo bolj trajnostno – za lokalno hrano v javnih zavodih in do okolja prijaznejšo kmetijsko pridelavo. V poročilu Umanotere so namreč ocenili, da je bilo leta 2011 iz državnega proračuna izplačanih za kar 503 milijone evrov do okolja škodljivih subvencij, od tega 74,5 milijona evrov za kmetijstvo in gozdarstvo. Prepričan sem, da lahko pobuda za izvzem hrane iz sistema javnega naročanja ob sodelovanju in močnem soglasju uspe, saj vsi navedeni argumenti govorijo v njen prid, z njeno uresničitvijo pa bi dolgoročno pridobili vsi. Sprememba se ne bo zgodila čez noč, a pomembno je, da smo idejo zasejali, kako bo vzklila in zrasla, pa je odvisno od vseh vpletenih.

Kako boste širili idejo, da bi javni zavodi hrano naročali glede na kakovost in mimo postopkov javnega naročanja?

Z Jožetom Podgorškom, varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano, sva sredi marca v državnem svetu pripravila posvet o prednostih kratkih verig s hrano. Tam sem to pobudo tudi predstavil. Povabili smo predstavnike ministrstev za zdravje, kmetijstvo in javno upravo, Zavoda za šolstvo, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zveze slovenske podeželske mladine. Odziv je bil izjemno pozitiven. Predvsem me zelo veseli, da je kmetijski minister Dejan Židan že pisal ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju in ga pozval, da presodi, kako bi lahko živila izvzeli iz sistema javnega naročanja. Osebna podpora ministra Židana je odločilna in upam, da bo imela vlada za pobudo dovolj posluha.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Znate prepoznati sveže šparglje?

Bolj so šparglji sveži, manj stebla je olesenelega

AGROBIZ
Novice
Novice Vinakras Sežana išče vinograde na Krasu

Petdeset hektarjev vinogradov zadruga že ima, prav toliko pa bi jih rada še najela oziroma odkupila, s tem pa si zagotovila dovolj...

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Diverzifikacija: Prodaja domačih jajc cveti

Kot za prodajo svežega mleko poznamo mlekomate, za jajca obstaja tudi jajčkomat.

AGROBIZ
Novice
Novice EIB bo s 400 milijoni spodbudila za milijardo naložb v kmetijstvo in biogospodarstvo

Evropski sklad za strateške naložbe EFSI ima toliko denarja za jamstva za posojila, s katerimi bodo zadruge in podjetja izpeljale za...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako nove rešitve modernizirajo proizvodnjo hrane

Inštituti in druge raziskovalne ustanove razvijajo veliko inovacij, ki redko pridejo do podjetij; tri novosti, ki jih predstavljamo, so...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW bo s 40 milijoni zgradil največjo žago v Sloveniji

Škotsko družinsko podjetje BSW naj bi septembra v okviru 40-milijonske investicije začelo graditi največjo žago pri nas, njihov...