Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

(intervju + video) Igor Šoltes, evropski poslanec: Javni zavodi naj hrano kupujejo po kakovosti

Čas branja: 6 min
20.04.2017  21:09
Javni zavodi morajo tudi živila kupiti prek javnih naročil. Prav javna naročila, kjer zmagujejo dobavitelji z najnižjo ceno, so glavni krivec, da otroci v šolah jedo nekakovostno hrano, pravi Šoltes, zato predlaga, da pri nakupu živil v javnih zavodih ne bi več veljala pravila javnega naročanja
(intervju + video) Igor Šoltes, evropski poslanec: Javni zavodi naj hrano kupujejo po kakovosti
Na računskem sodišču smo naredili revizijsko poročilo o tem, kakšno hrano jedo otroci v šolah. Ugotovili smo, da so za nekakovostno hrano večinoma »kriva« prav javna naročila. Zakaj ne bi pokazali, da se lahko nabavlja bolj kakovostna in zdrava hrana, če glavno merilo ni najnižja cena? Igor Šoltes, evropski poslanec (Zeleni)

Obveščaj me o novih člankih:  

Šole, vrtci, domovi za starejše, bolnišnice, vojska, policija in drugi javni zavodi kupijo za okoli pol milijarde evrov hrane na leto (v EU za 82 milijard evrov na leto). Javni zavodi morajo za nakup hrane izpeljati javno naročilo, tu pa glavno vlogo igra cena. Posledica je, da otroci v vrtcu in šoli jedo tiste žemlje, meso, solato in sadje, ki so imeli najnižjo ceno. Poceni hrana ni nujno tudi kakovostna. Takšno prakso, ko zmaguje nizka cena pred kakovostjo hrane, bi evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni) spremenil. Zato je dal pobudo, da pri nakupu hrane v javnih zavodih ne bi veljala pravila javnega naročanja. Z njim smo se pogovarjali o razlogih, koristih in uresničljivosti te pobude.

Zakaj predlagate, da javni zavodi hrane ne bi več kupovali po pravilih javnega naročanja?

V zadnjih 20 letih, odkar imamo sistem javnega naročanja, se je pokazalo, da so javna naročila hrane prej ovira kot prednost za zdravje najranljivejših skupin – otrok, bolnikov in starejših. Kljub številnim spremembam zakona o javnem naročanju je najnižja cena še vedno edino merilo, kar se pozna pri kakovosti hrane, ki jo javne ustanove naročajo. Sistem javnih naročil je zapleten. Od zaposlenih v javnih ustanovah ne moremo pričakovati, da bodo postali strokovnjaki za javna naročila. Če bi naredili drzen korak in vsaj hrano do vrednosti, ko javnega naročila še ni treba objaviti v uradnem listu EU (209 tisoč evrov za javne zavode, 135 tisoč evrov za občine in državne organe, op. a.), kupovali glede na dokazljivo kakovost, bi dosegli veliko pozitivnih učinkov.

Zakaj je najnižja cena slabo merilo pri hrani?

Javne ustanove sili v nakup hrane, ki je daleč od želene kakovosti, ki jo poskušajo zagotoviti ministrstvi za zdravje in šolstvo ter inštitut za varovanje zdravja. Glavno merilo za hrano v javnih zavodih bi morala biti kakovost. Ko sem bil predsednik računskega sodišča, smo naredili revizijsko poročilo o tem, kakšno hrano jedo otroci v osnovnih šolah. Ugotovili smo, da so za nekakovostno hrano večinoma »kriva« prav javna naročila ... Zakaj ne bi naredili koraka dlje in pokazali, da se lahko nabavlja bolj kakovostna in zdrava hrana, če glavno merilo ni najnižja cena? To bi bila velika spodbuda za kmete, ki bi lahko vnaprej računali na odkup določene količine pridelkov, bolj načrtno bi lahko pridelovali in predelovali hrano. Skladiščenje in nakupi zamrznjene hrane ne bi bili potrebni, hkrati bi lahko precej zmanjšali količino zavržene hrane. S tem bi lahko izboljšali tudi stopnjo samooskrbe in se vrnili k bolj zdravi, lokalno pridelani hrani ter ji na široko odprli vrata v javne zavode.

Kakšna hrana je kakovostna?

S stališča zdravstvene stroke je lokalno pridelana hrana nedvomno boljša od uvožene zaradi svežine in večje vsebnosti vitaminov, krajšega transporta in tudi nadzora nad pridelavo in predelavo. Standarde, kaj je kakovostna hrana, bi morali postaviti strokovnjaki za kmetijstvo, prehrano in zdravje. Upoštevali bi vrsto pridelave (ekološko, integrirano), svežino in kratke poti od njive do krožnika, certifikate o višji kakovosti, geografske označbe. Kot poudarja upokojena kuharica Emilija Pavlič, bi morali izhajati iz jedilnikov in receptov, ki temeljijo na uravnoteženi hrani in poznavanju lokalnega okolja.

Kakšne pozitivne učinke bi imel premik k lokalno pridelani hrani?

Pridelava lokalne hrane ima multiplikativne učinke za številna področja. Pripomore k varovanju okolja, zdravja, ohranjanju in odpiranju novih delovnih mest. Lokalno pridelana hrana je čedalje bolj zanimiva tudi za turiste. Če bi v javnih zavodih kuhali bolj zdravo hrano, bi se sčasoma izboljšala zdravstvena slika našega prebivalstva. Manj bi bilo debelosti pri mladih, manj kroničnih bolezni in presnovnih motenj … Pomembno je tudi, da bi šole in vrtci otrokom privzgojili zdrave prehranske navade in jih poučili o pomenu lokalno pridelane hrane. Kmete bi spodbudili, da se povežejo in obdelujejo zemljo, ker bi imeli vnaprej zagotovljen odkup sezonskega sadja in zelenjave. Dvig samooskrbe s hrano za en odstotek lahko prinese od 800 do tisoč novih delovnih mest. Manjši bi bil ogljični odtis, ker bi bil prevoz živil krajši. Skratka, če bi skrajšali prehransko verigo, bi pripomogli tudi k boljšemu zdravju, večji kakovosti življenja in vzdržnosti zdravstvenega sistema.

Še vedno je veliko nezaupanja in dvomov, da je lokalno pridelana hrana boljša za zdravje in ali je sploh lokalnega izvora. Kako bi preprečili zlorabe in zagotovili, da bo javni zavod res dobil lokalno in kakovostno hrano?

Vzpostaviti bi morali ustrezen nadzor za preprečevanje zlorab in prodajo od drugod pripeljane hrane, ki se ponuja kot domača. Pri sedanjem nadzoru še vidim prostor za izboljšave.

Je vaša ideja, da bi hrano izločili iz javnih naročil, sploh uresničljiva?

Javna naročila niso namenjena samo zagotavljanju konkurenčnosti, ampak naj bi pomagala izpolniti še druge cilje – okoljske, demografske, socialne in tudi zdravstvene, ne pa samo slediti najnižji ceni ali ekonomsko najugodnejši ponudbi. To miselnost moramo spremeniti, saj nam je sistem javnega naročanja pri hrani prinesel več težav, kot bi bilo treba. Sistem javnega naročanja je treba razlagati skozi njegov namen. Če postavimo na tehtnico konkurenčnost in zdravje, preprosto moramo dati prednost zdravju. Skladno z evropskimi direktivami sta denimo iz sistema javnega naročanja izvzeta nakup in najem nepremičnin. Vprašanje hrane oziroma zdravja je po mojem mnenju še bolj pomembno. Tega argumenta tudi evropska komisija ne more zanikati. Ponavljam, da imajo države članice možnost, da nakupe pod evropskim pragom, ko ni treba javnega naročila objaviti v evropskem uradnem listu, uredijo same. Manevrskega prostora imamo dovolj. Če se pri zgodbi z lokalno hrano povežejo ministrstva, kmetje, javni zavodi in stroka ter jo izpeljejo, bi bili prvi v EU, kot smo bili prvi, ki smo pravico do pitne vode vpisali v ustavo.

Kaj pa denar? Kje bi javni zavodi dobili dodaten denar za dražjo lokalno hrano?

Ena možnost je, da denar, ki gre iz proračuna za tako imenovane do okolja škodljive subvencije, porabimo bolj trajnostno – za lokalno hrano v javnih zavodih in do okolja prijaznejšo kmetijsko pridelavo. V poročilu Umanotere so namreč ocenili, da je bilo leta 2011 iz državnega proračuna izplačanih za kar 503 milijone evrov do okolja škodljivih subvencij, od tega 74,5 milijona evrov za kmetijstvo in gozdarstvo. Prepričan sem, da lahko pobuda za izvzem hrane iz sistema javnega naročanja ob sodelovanju in močnem soglasju uspe, saj vsi navedeni argumenti govorijo v njen prid, z njeno uresničitvijo pa bi dolgoročno pridobili vsi. Sprememba se ne bo zgodila čez noč, a pomembno je, da smo idejo zasejali, kako bo vzklila in zrasla, pa je odvisno od vseh vpletenih.

Kako boste širili idejo, da bi javni zavodi hrano naročali glede na kakovost in mimo postopkov javnega naročanja?

Z Jožetom Podgorškom, varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano, sva sredi marca v državnem svetu pripravila posvet o prednostih kratkih verig s hrano. Tam sem to pobudo tudi predstavil. Povabili smo predstavnike ministrstev za zdravje, kmetijstvo in javno upravo, Zavoda za šolstvo, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zveze slovenske podeželske mladine. Odziv je bil izjemno pozitiven. Predvsem me zelo veseli, da je kmetijski minister Dejan Židan že pisal ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju in ga pozval, da presodi, kako bi lahko živila izvzeli iz sistema javnega naročanja. Osebna podpora ministra Židana je odločilna in upam, da bo imela vlada za pobudo dovolj posluha.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil