Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev  Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev Pri prašičih in piščancih bi radi povečali število rejcev, nove iščejo zlasti med mladimi kmeti
Kupci bolj preverjajo poreklo mesa Kupci bolj preverjajo poreklo mesa »Po aferi s poljsko govedino je prodaja govejega mesa upadla za več kot 20 odstotkov, a se počasi popravlja; kupci so bili zmedeni, po aferi pa bolj preverjajo poreklo mesa,« pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.
Ljutomerčanov novi hlev za plemenske svinje je obvisel v zraku Ljutomerčanov novi hlev za plemenske svinje je obvisel v zraku Niso se še odločili, ali bodo ob napovedanih spremembah politike sklada kmetijskih zemljišč izpeljali 3,7-milijonsko naložbo, čeprav jim od papirjev manjka le okoljevarstveno dovoljenje
(intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo (intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo Več podpore naj v prihodnji finančni perspektivi dobijo tudi krave dojilje, saj sami nimamo dovolj telet za pitanje, predlaga predsednik Zadružne zveze Slovenije.
V prireji mleka je dohodek na enoto površine večji kot pri prireji mesa V prireji mleka je dohodek na enoto površine večji kot pri prireji mesa Prireja mleka zahteva več vloženega dela in vlaganj od prireje mesa

Kakšne ukrepe zahteva KGZS za ublažitev posledic pozebe

Čas branja: 4 min
10.05.2017  15:09
Aprilska pozeba je prizadela skoraj 41 tisoč hektarjev kmetijskih površin, najbolj pa sadovnjake in vinograde, sledijo zgodnji krompir, vrtnine, poljščine, jagode in hmelj, ocenjujejo na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS.
Kakšne ukrepe zahteva KGZS za ublažitev posledic pozebe
Cveto Zupančič, predsednik KGZS (desno), je predstavil 13 ukrepov, ki bi pomagali prizadetim kmetom zaradi pozebe. Branko Ravnik, direktor KGZS, pa je opisal, zakaj poleg interventnega zakona po pozebi predlagajo še interventni zakon o podlubnikih. Do konca 2016 so povzorčili za več kot 100 milijonov evrov škode.
Foto: Marjan Papež

Obveščaj me o novih člankih:  

Zmrzal je v noči na 21. in 22. april najbolj prizadela sadjarje in vinogradnike. Pri sadju so najbolj poškodovane jablane in hruške, sledijo orehi, koščičarji (slive, češnje, breskve, marelice), jagodičevje in kivi. V vinogradih so najbolj prizadete sorte z zgodnejšim razvojem, predvsem chardonnay, rumeni muškat, beli in modri pinot, modra frankinja, šipon, ki so v času mraza imele več kot 10-centimetrske mladice, pravijo na KGZS.

Vzhod in severovzhod sta jo najslabše odnesla

Razen obalnega pasu in nekaterih višjih leg je škoda po vsej državi, največja pa je - tako kot po lanski pozebi - v vzhodni in severovzhodni Sloveniji. Poškodovanost rastlin je odvisna od mikroklimatskih pogojev. Kot smo že pisali v članku Kako se pri nas živi od špargljev, šparglji po pozebi niso rastli okoli 10 dni, zato jih je bilo 300 kilogramov na hektar manj kot povprečno, ko jih pridelajo od štiri in pet ton na hektar. Drugje izgube pridelka še ni možno natančno napovedati, ker se rastline še obrastejo, nekatere boo brste ponovno pognale, v sadovnjakih in vinogradih pa nadomestne pridelave ne bo, pravijo na KGZS.

Poškodovanih 71 odstotkov sadovnjakov in skoraj 40 odstotkov vinogradov

Poškodovanih je 71 odstotkov vseh intenzivnih sadovnjakov, slabih 40 odstotkov vinogradov, 16 odstotkov posajenih vrtnin ... "Pridelka ni tam, kjer je pozebel ali če je kmet slabo opravil preventivne agrotehnične ukrepe, ki so jih pred pozebo priporočili kmetijski svetovalci," pravi Miran Naglič, koordinator ocene škod ob naravnih nesrečah na KGZS. Po njegovih besedah finančne škode niso poreračunavali, ker je še cela rastna sezona pred nami.

KGZS svetuje kmetom, da poškodovane posevke in nasade redno pregledujejo in spremljajo razvoj. Od tega so odvisni ukrepi za zmanjšanje škode in da bi ohranili čim več pridelka. Kadar ne vedo, kako ukrepati, naj se posvetujejo s kmetijskimi svetovalci. Kampanjskih in splošnih ukrepov »na pamet« naj se izogibajo.

13 ukrepov, ki jih po pozebi predlaga KGZS

  1. Ministrstvu za obrambo in upravi za zaščito in reševanje predlagajo, da pripravita predhodno oceno škode tako kot lani - s povezovanjem podatkov Agencije za okolje o temperaturah po območjih v Sloveniji s podatki iz poročila kmetijske svetovalne službe, dejansko stanje pa preverijo na terenu.
  2. Od kmetijskega ministrstva si želijo, da čim prej izplača pomoč - 3,5 milijona evrov odškodnin iz lanskega interventnega zakona - najbolj prizadetim ob lanskoletni pozebi.
  3. Vladi predlagajo, da sprejme sklep o izdelavi predhodne ocene škode.
  4. Kmetijskemu ministrstvu in vladi predlagajo, da prouči možnost izredne finančne pomoči za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva. Predlagajo sprejem interventnega zakona, s katerim se določi izdelava končne ocene škode in oblike pomoči najbolj prizadetim kmetijam.
  5. Kmetijskemu ministrstvu predlagajo, da v okviru interventnega zakona dopolni postopek ocenjevanja škode z obveznimi prijavami oškodovancev in s preverjanjem prijav pred spravilom pridelkov.
  6. Predlagamo, da se oškodovancem v skladu z zakonodajo zmanjšajo oziroma odpišejo davki in prispevki.
  7. Predlagajo, da bi kmetijam, ki bodo zaradi pozebe že drugo leto imele bistveno manj pridelka, ki je glavni vir njihovega preživetja, omogočili ugodnejša posojila za likvidnostna sredstva, reprogramiranje obstoječih kreditov in za investicije.
  8. Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov predlagajo, da bi sorazmerno s poškodovanosti rastlin zmanjšal oziroma odpisal letošnje najemnine za kmetijska zemljišča.
  9. Zavzemajo se za to, da bi kmetijska zavarovanja država bolj sofinancirala, da bi zavarovalnice znižale odbitno franšizo in kmetom ponudile ugodnejše pakete zavarovanj.
  10. Kmetijskemu ministrstvu predlagajo, da v okviru programa za razvoj podeželja več denarja nameni za soginanciranje namakalnih sistemov in mrež proti toči.
  11. Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja predlagajo, da prizadetim kmetijam omogoči, da zamenjajo ali prilagodijo sprejete obveznosti iz raznih ukrepov kmetijske politike (denimo okoljsko-podnebnih plačil KOPOP). To pomeni, da kmetov ne bi kaznovali, če bi zamenjali rastline v kolobarju ali celo letos posekali trajne nasade, ki so jih hoteli prihodnje leto obnoviti, da jih ne bi bilo treba celo leto vzdrževati, saj pridelka zaradi pozebe ne bo.
  12. Ministrstvo za okolje bi lahko kmetom, ki se bodo odločili za oroševanje kot preventivo pred pozebo, pomagalo s "fleksibilnejšim sistemom dovoljenj za uporabo vode za namakanje".
  13. Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter davčni upravi predlagajo, da od kmetov, ki jih je prizadela lanska pozeba in so oddali vlogo za zmanjšanje oziroma odpis prispevkov, do izdaje teh odločb ne terjajo plačila prispevkov.

Preberite tudi:

- Maja bodo kmetom izplačali del odškodnine za lansko pozebo;

- Po pozebi bodo tudi letos kmetom pomagali z interventnim zakonom,

-



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kmetje, preberite, kje vas bodo letos čakali inšpektorji

Kmetijski inšpektorji bodo preprečevali zaraščanje in neobdelanost kmetijskih površin, pri konoplji bodo preverjali vsebnost THC, pri...

AGROBIZ
Novice
Novice Pozor, ugodna posojila za nakup kmetijskih zemljišč 1

Ponuja jih ribniški sklad, zadnji rok za oddajo vloge je 8. aprila, na voljo je še 2,5 milijona evrov; kmalu nov razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Prašičerejci dobijo državno pomoč, panoga pa strategijo razvoja 2

Rejcem, ki so zaradi nizkih cen mesa v hudih težavah, je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ponudila pol milijona evrov enkratne...

AGROBIZ
Novice
Novice Manj ovir za postavitev rastlinjakov 5

Na razpisu za ukrep 4.1 iz Programa za razvoj podeželja, ki je odprt do konca maja, sofinancirajo tudi postavitev rastlinjakov, kar je...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja kratka veriga lokalno vzrejene govedine iz Posavja

Sevniška zadruga bo s kmetijami tržila in promovirala prednosti lokalno vzrejenega mesa

AGROBIZ
Novice
Novice Po letu 2021 subvencije tudi za ohranitveno kmetijstvo 6

Z ohranitvenim kmetijstvom izboljšujemo in vzdržujemo kakovostna živa tla brez oranja, ob stalni pokritosti tal s poljščinami, dosevki...