Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev  Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev Pri prašičih in piščancih bi radi povečali število rejcev, nove iščejo zlasti med mladimi kmeti
Kupci bolj preverjajo poreklo mesa Kupci bolj preverjajo poreklo mesa »Po aferi s poljsko govedino je prodaja govejega mesa upadla za več kot 20 odstotkov, a se počasi popravlja; kupci so bili zmedeni, po aferi pa bolj preverjajo poreklo mesa,« pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.
Ljutomerčanov novi hlev za plemenske svinje je obvisel v zraku Ljutomerčanov novi hlev za plemenske svinje je obvisel v zraku Niso se še odločili, ali bodo ob napovedanih spremembah politike sklada kmetijskih zemljišč izpeljali 3,7-milijonsko naložbo, čeprav jim od papirjev manjka le okoljevarstveno dovoljenje
(intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo (intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo Več podpore naj v prihodnji finančni perspektivi dobijo tudi krave dojilje, saj sami nimamo dovolj telet za pitanje, predlaga predsednik Zadružne zveze Slovenije.
V prireji mleka je dohodek na enoto površine večji kot pri prireji mesa V prireji mleka je dohodek na enoto površine večji kot pri prireji mesa Prireja mleka zahteva več vloženega dela in vlaganj od prireje mesa

Izgubimo 10 hektarjev kmetijskih zemljišč na dan

Čas branja: 2 min
11.05.2017  18:05
Na papirju, z zakoni, dobro varujemo kmetijska zemljišča, v praksi pa izgubimo 10 hektarjev kmetijske zemlje na dan. Kako bi morali ravnati z zemljo, da je bo dovolj za vse?
Izgubimo 10 hektarjev kmetijskih zemljišč na dan

Obveščaj me o novih člankih:  

»Slovenija je na repu evropskih držav po obsegu obdelovalnih kmetijskih zemljišč. Njiv in vrtov imamo le okoli 180 tisoč hektarjev ali 850 kvadratnih metrov na prebivalca. Standard za trajnostno oskrbo s hrano je okoli dva tisoč kvadratnih metrov obdelovalne zemlje na prebivalca,« pravi Helena Grčman z biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so ta teden o varovanju kmetijskih zemljišč govorili na okrogli mizi.

Po letu 1970 smo pozidali čez 100 tisoč hektarjev kmetijske zemlje

Pri nas prevladuje strm relief, za poljedelstvo pa so najprimernejše aluvialne ravnice rek, ki jih je za slabo desetino vse površine. V ta prostor pa se je najbolj zajedala pozidava, pravi Grčmanova. Tako smo med letoma 1970 in 1985 izgubili 35 tisoč hektarjev kmetijske zemlje, po osamosvojitvi še 70 tisoč hektarjev, bomo jih pa še več.

V veljavnih občinskih prostorskih načrtih (OPN) je za pozidavo predvidenih 57 tisoč hektarjev. »Takšnih zemljišč je v OPN skoraj 500, a nobeno ni bilo primerno za lakirnico Magne Steyr, ki bo zrasla na 90 hektarjih najboljše kmetijske zemlje z boniteto nad 60,« poudarja Grčmanova. Pojasnjuje, da boniteta označuje kakovost tal. Povprečna boniteta tal v Sloveniji je 41,5, boniteto nad 60 pa ima le šest odstotkov zemljišč.

Kako izginja kmetijska zemlja

»V letih med 1970 in 2008 smo zgradili 711 kilometrov cest. Po letu 1970 je število gospodinjstev zraslo za polovico, od leta 1991 pa se je število občin povečalo s 60 na 212, s tem rastejo tudi apetiti po gradnji. Zaradi tega se je v letih med 1991 in 2016 površina kmetijske zemlje zmanjšala za 15 odstotkov, površina njiv pa za šest odstotkov,« dodaja Janez Marušič, krajinski arhitekt in upokojeni profesor biotehniške fakultete.

Zaradi različnih posegov izgubimo 10 hektarjev na dan. Po Marušičevih besedah tudi zato, ker so kmetijska zemljišča prepoceni glede na ceno zazidljivih. Kmetijska zemljišča nimajo prave cene, ker niso vrednota, poudarja. Tako pravi tudi Branko Ravnik, direktor kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS: »Bolj kot kmetovati se splača kmetijsko zemljo prodati. Kmetovanje ni vrednota.« Rešitev vidi v tem, da prostorsko načrtovanje umaknemo iz politike, ki se kaže v državnih in občinskih prostorskih načrtih. Vrniti bi bilo treba strokovno javno službo prostorskega načrtovanja, kar so bili nekdanji občinski urbanistični zavodi.

Boljše prostorsko načrtovanje

Pozidave ne odvrača niti odškodnina za spremembo namenske rabe, saj je prenizka. Pri najkakovostnejših kmetijskih zemljiščih znaša okoli osem odstotkov cene zazidljivega zemljišča. Težava je tudi z nadomestnimi zemljišči. »Lokalna iniciativa v Rogozi je proti krčenju gozda, da bi tako kmetje, ki bodo zaradi Magne Steyr ob svoje njive, tam dobili nadomestna zemljišča,« omenja Marušič.

Predlaga, da bi od prostorskih načrtovalcev zahtevali, da poiščejo alternativne rešitve za posege na kmetijska zemljišča, na koncu pa bi morali izbrati tisto varianto, ki je najbolj prijazna do kmetijskih zemljišč in drugih vrednot. Tako bi lahko lakirnico Magne Steyr postavili na slabšem kmetijskem zemljišču, v degradiranem gozdu, na že urbaniziranem zemljišču, na zemljiščih opuščene industrije. S tem bi preprečili, da bi cestno povezavo Velenje–Šentrupert odobrili na sporni trasi F2, ki poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih.

»Investitor, ki posega na kmetijsko zemljišče, bi moral dokazati, da je proučil vse alternative, in le če nima druge prostorske izbire, lahko poseže na kmetijsko zemljišče,« meni Marušič.

Septembra ali oktobra se bo začelo oblikovanje trajno varovanih kmetijskih zemljišč v OPN, s čimer želi kmetijsko ministrstvo ohraniti vsaj 350 tisoč hektarjev kmetijske zemlje. A ker so OPN sprejeti za 10 let, bo toliko časa trajalo tudi umeščanje trajno varovanih kmetijskih zemljišč.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kmetje, preberite, kje vas bodo letos čakali inšpektorji

Kmetijski inšpektorji bodo preprečevali zaraščanje in neobdelanost kmetijskih površin, pri konoplji bodo preverjali vsebnost THC, pri...

AGROBIZ
Novice
Novice Pozor, ugodna posojila za nakup kmetijskih zemljišč 1

Ponuja jih ribniški sklad, zadnji rok za oddajo vloge je 8. aprila, na voljo je še 2,5 milijona evrov; kmalu nov razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Prašičerejci dobijo državno pomoč, panoga pa strategijo razvoja 2

Rejcem, ki so zaradi nizkih cen mesa v hudih težavah, je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ponudila pol milijona evrov enkratne...

AGROBIZ
Novice
Novice Manj ovir za postavitev rastlinjakov 5

Na razpisu za ukrep 4.1 iz Programa za razvoj podeželja, ki je odprt do konca maja, sofinancirajo tudi postavitev rastlinjakov, kar je...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja kratka veriga lokalno vzrejene govedine iz Posavja

Sevniška zadruga bo s kmetijami tržila in promovirala prednosti lokalno vzrejenega mesa

AGROBIZ
Novice
Novice Po letu 2021 subvencije tudi za ohranitveno kmetijstvo 6

Z ohranitvenim kmetijstvom izboljšujemo in vzdržujemo kakovostna živa tla brez oranja, ob stalni pokritosti tal s poljščinami, dosevki...