Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte

Mercator z analizo izotopov preverja poreklo sadja in zelenjave

Čas branja: 4 min
01.06.2017  21:13
Reportaža z Mercatorjeve akademije Radi imamo domače v Dornavi
Mercator z analizo izotopov preverja poreklo sadja in zelenjave
»Poreklo zelenjave in sadja, ki nam ga dobavljajo kot slovensko, preverjamo z analizo izotopov. Vzorec z mesta pridelave in vzorec iz dobave analizira laboratorij iz Avstrije,« pravi Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe varne hrane in interne kontrole v Mercatorju IP.

Obveščaj me o novih člankih:  

Brez črtne kode in hranilne vrednosti ne prideš v Mercator

»Brez črtnih kod tudi kmetije, zadruge in drugi manjši lokalni dobavitelji ne morejo na Mercatorjeve police,« je na peti Mercatorjevi akademiji Radi imamo domače poudarila Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe varne hrane in interne kontrole v Mercatorju IP. Črtna koda je kot EMŠO izdelka. Ni zakonsko predpisana, a je v moderni trgovini nepogrešljiva. Ne le zato, da izdelek na blagajni hitro prodajo, temveč da gladko tečejo tudi drugi postopki – spremljanje zaloge in naročila, sledljivost, roka uporabnosti …

»Črtne kode so vsestransko, poceni in učinkovito orodje trgovcev in dobaviteljev. Skeniranje kode nam omogoči hiter dostop do natančnih informacij, prihrani veliko ročnega vnašanja ali upravljanja podatkov,« pojasnjuje. Črtno kodo lahko kmetije in drugi pridobijo pri GS1 Slovenija.

Kmetijam ni treba označiti hranilne vrednosti na živilih, ki jih same predelajo in prodajo končnemu kupcu. A je obvezna, ko svoje salame ali sirne namaze prodajajo v trgovskih sistemih prek distributerja. Na embalaži morajo objaviti energijsko vrednost (kilokalorije na sto gramov ali mililitrov živila, če poenostavimo) in povprečno vsebnost skupnih in nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli. »Ti podatki so obvezni zato, da imamo kupci na voljo prave informacije za uravnavanje svojih prehranskih navad, torej koliko in kaj jemo ali pijemo,« razlaga.

Proizvajalci lahko hranilno vrednost pridobijo z laboratorijsko analizo, ki stane od 200 evrov, ali jo povzamejo iz slovenske baze podatkov, kot je platforma za klinično prehrano Inštituta Jožefa Stefana – OPKP. »Če bi inšpekcija ugotovila, da hranilna vrednost odstopa od uradnih laboratorijskih analiz, bi proizvajalec odgovarjal za točnost informacij na živilu,« poudarja.

Preverjajo, ali je slovenska solata res slovenska

Spomni tudi na eno od anomalij – namensko zavajanje s poreklom. Preden pri nas dozorijo prvi kakiji, jih nekateri že prodajajo kot »slovenske«. Informacija o poreklu je v osnovi obvezna le za vino, oljčno olje, med, jajca, sveže meso, ribe, sadje in zelenjavo.

»Letos smo v Mercatorju nadgradili nadzor porekla sadja in zelenjave iz Slovenije, in sicer z analizo izotopov, ki je slovenski laboratoriji še ne ponujajo, jo pa razvijajo. Sodelujemo z laboratorijem Imprint Analytics iz Avstrije. Tovrstne analize pokažejo, ali so informacije dobaviteljev pristne, s tem pa upravičijo ali zamajejo naše sodelovanje z dobavitelji. Rezultati analiznega preverjanja porekla bodo pripomogli k urejenosti trga in utrdili zaupanje naših kupcev,« še pravi Tatjana Vrščaj Vodošek.

Ljudje cenijo lokalno hrano, ker z njo niso povezane afere o dvomljivi varnosti živil

Na akademijo Radi imamo domače Mercator z Zadružno zvezo Slovenije vabita nove in stare dobavitelje domače lokalne hrane. Okrog 900 vrst takšnih živil iz zadrug in kmetij ter od manjših proizvajalcev pa že ponuja na svojih policah.

V občini Dornava so štiri večje kmetije, ki obdelujejo od 60 do sto hektarjev, več pa je manjših kmetij, pravi župan Rajko Janžekovič. Tudi sam je hobi kmet. Na ekološki kmetiji na osmih hektarjih redi 300 piščancev in prideluje ajdo, industrijsko konopljo, ječmen in koruzo. Letos bo prvič dobil ekocertifikat in kupil mlin, da bo žito sam mlel v moko.

Zložbe 500 hektarjev kmetijskih zemljišč

Občina kmetom pomaga z izobraževanji, kot je brezplačno usposabljanje za uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Še pomembnejše pa so komasacije – zložbe kmetijskih zemljišč in agromelioracije, ki so jih v županovih treh mandatih dosegli na 500 hektarjih. Čeprav so s tem kmetom zagotovili temeljne pogoje za namakalne sisteme, se zanje ne odločajo. »Nakup namakalnika, ki stane od deset tisoč evrov, jim je predrag. Pri žitu se ta naložba zaradi nizkih odkupnih cen ne izide,« pravi župan. Veseli pa ga, da ljudje bolj cenijo lokalno zemljo in hrano.

Ptujska zadruga cilja na 50 milijonov evrov prihodkov

Temu pritrjuje Marjan Janžekovič, direktor Kmetijske zadruge Ptuj: »Zanimanje za domačo hrano, ki po kratki poti pride z njive na krožnik, raste. Škoda pa je, da promocija lokalno pridelane in predelane hrane, ki jo prepoznamo po znaku izbrane kakovosti, ni stekla že prej.« Ptujska zadruga je največja pri nas. Nastala je iz štirih zadrug, ima pa še hčerinski podjetji Zadružno oskrbo in Oljarno Fram. Sodeluje s tisoč kmeti iz 390 vasi med Šentiljem in Ormožem. S polj odpeljejo 20 tisoč ton žit, poljščin in vrtnin, odkupijo veliko živine, grozdje in 14 milijonov litrov mleka, ki ga vozijo na Hrvaško. Pol prihodkov jim prinese odkup kmetijskih pridelkov, pol pa trgovina prek hčerinske Zadružne oskrbe. Ta ima 28 kmetijskih in 11 živilskih prodajaln. Z Mercatorjem se izmenjujejo v vlogi dobavitelja in kupca. Ptuj­ska zadruga pokriva pol trga s škropivi. »V skupini smo lani imeli 47 milijonov evrov prihodkov, kar je tri milijone pod načrti, in 160 tisoč evrov čistega dobička. Manj prihodkov je zaradi nizkih odkupnih cen,« še pravi Janžekovič.

Kodila izvaža gourmet mesnine

Pomen navpične povezave od pridelovalcev in predelovalcev do trgovcev je poudaril Janko Kodila, ki je družinsko mesarijo nadgradil v kulinarični center s šunkarno v Markišavcih. Iz nje prihajajo sušene mesnine za visoko kulinariko. Izvaža jih v Avstrijo, Nemčijo, na Madžarsko in Hrvaško. Prekmursko šunko in gibanico ter kranjsko klobaso je pred desetimi dnevi predstavil na Gour­met festivalu v Budimpešti in dobil dva kupca.

Fotografije: Marko Vitas in Petra Šubic



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...