Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

(intervju) Nove pritiske trgovcev na ceno poskušam preprečiti, še preden se zgodijo

Čas branja: 4 min
06.07.2017  20:44
Za Jožeta Podgorška, varuha odnosov v prehranski verigi, ni sprejemljivo, da mora dobavitelj trgovcu štiri tedne dobavljati hrano po dosti nižji ceni, čeprav je v akcijski prodaji le en teden
(intervju) Nove pritiske trgovcev na ceno poskušam preprečiti, še preden se zgodijo
Dobavitelje in tudi šole, vrtce in druge javne zavode opozarjam, naj postanejo zahtevni kupci. Ko sumijo na zavajanje s poreklom hrane ali kakšno drugo sporno prakso, naj to prijavijo, pravi Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano.

Obveščaj me o novih člankih:  

Pojavljanje novih nepoštenih ­praks – cenovnih pritiskov in dodatnih aneksov k pogodbi – se zadnji dve leti, odkar trgovcem pod prste gleda Jože Podgoršek, varuh odnosov v prehranski verigi, zmanjšuje.

Akcijske cene so najbolj problematičen pritisk trgovcev na dobavitelje. Kaj se dogaja?

Ko trgovec neko živilo vključi v akcijo in ga teden dni prodaja po nižji ceni, od dobavitelja zahteva, da mu ga po nižji ceni dobav­lja dva tedna pred akcijo in še teden dni po njej. S tem dobavitelj ne pokrije niti proiz­vodnih stroškov. Tak pristop je nesprejemljiv. Bolje bi bilo, da bi dobavna cena ostala enaka, po poteku akcije pa bi trgovec za v akciji prodana živila zahteval dobropis, kar mu informacijski sistem že omogoča. Tak ukrep predlagam v zadnjem letnem poročilu varuha.

So diskontarji bolj pošteni pri akcijah?

Diskontarji včasih ponujajo cenovne akcije pod dobavno ceno, odpovedo se svoji marži, nabavna cena ostane nespremenjena. Z akcijami kupce privabijo v trgovine, pri tem pa računajo, da bodo ti opravili večji nakup. V letaku napišejo, da akcijska cena velja do odprodaje zalog, ki lahko poidejo že v nekaj urah. S tem delajo škodo dobaviteljem, ki niti ne vedo, kdaj bo njihovo živilo v akciji. Razvrednotijo njihovo blagovno znamko, ko jo prodajajo občutno ceneje. Dobro situirana gospa mi je rekla, zakaj bi kupila kakovostne zrezke po sedem evrov za kilogram, če so vedno nekje naprodaj za štiri evre. Proti takemu uničevanju slovenskih blagovnih znamk hrane bi se morali bolj bojevati vsi v prehranski verigi. Z akcijami se pospešuje prodaja, a so nam zletele v nebo, ogromno jih je, veliko kupujemo po akcijskih cenah, hrana je razvrednotena in kupci nimajo prave predstave o dejanskih cenah.

Pritiske na ceno poskušate preprečiti, še preden se zgodijo. Kako uspešni ste?

Ta pristop je najboljši, nekaj takšnih poskusov mi je uspelo ustaviti še pred podpisom pogodb, s katerimi bi dobavitelji privolili v nove pritiske. Lani je trgovska veriga dobaviteljem slovenske zelenjave poslala aneks k pogodbi, s katerim je zahtevala dodatno plačilo kot prispevek za splošno promocijo slovenskega sadja in zelenjave. Aneks bi veljal za vso zelenjavo. S trgovcem sem dosegel džentelmenski dogovor, da ne bo sankcij za dobavitelje, ki aneksa ne bi podpisali. To se je tudi zgodilo, dobavitelje sem obvestil, naj tega aneksa ne podpišejo. Tega primera nisem prijavil agenciji za varstvo konkurence, ker v praksi sploh ni zaživel, kar so potrdili večji pridelovalci zelenjave. Letos je druga trgovska veriga nekaterim dobaviteljem poslala obvestilo, da za nekatere mesne in mlečne izdelke zahteva nižjo dobavno ceno, ker je primerjava prodajnih cen na drobno pokazala, da ta trgovec nima konkurenčnih cen.

Če ne bi znižali cene v 30 dneh, bi te izdelke vzeli iz prodaje. Posredoval sem in se pogovoril s trgovcem, zgodba se je ustavila, dobaviteljem je trgovec poslal dopis o umiku zahteve. Takšnih drobnih zmag je bilo kar nekaj.

Trgovci so zelo inovativni pri popustih. Čeprav je za hitro pokvarljiva živila uzakonjen 45-dnevni plačilni rok, za drugo hrano pa je najdaljši rok plačila 90 dni, so si trgovci za plačilo v roku obračunali popust.

Temu so rekli kasaskonto. Plačali so pred rokom in si za predplačilo obračunali 27-odstotno letno obrestno mero. To je težava. Druga težava je, da nekateri dobavitelji plačujejo rabat za nevračilo izdelkov po preteku roka trajanja, a takšno hrano kljub temu odpeljejo. Takšen rabat je izsilila uprava trgovske verige, dobavitelji pa v strahu, da bi poslovodje skrčili količino njihovih izdelkov na policah, prevzamejo živila pred iztekom roka trajanja. To je dobro premišljena inovativnost premoči trgovcev nad dobavitelji.

So tako inovativni tudi trgovci v drugih državah?

Jeseni bo znana raziskava, kako je z akcijami in raznimi popusti v drugih državah. Skoraj prepričan sem, da trgovci drugje niso tako iznajdljivi, a počakajmo na rezultate.

Kakšni ukrepi bi izkoreninili takšne nepoštene prakse? V EU je trg odprt, veliko možnosti ni videti, čeprav kmetijsko ministrstvo pripravlja dodatne predpise za preprečevanje neetičnih praks.

Predlagam, da bi zakonsko prepovedali prodajo pod nabavno ceno in bi v takšnih primerih dobavitelji ali konkurenčni trgovci kršitelja prijavili varuhu ali agenciji za varstvo konkurence. Prizadevam si, da bi varuh dobil pravico do vpogleda v pogodbe z dobavitelji. Ko na pogodbi piše, da je poslovna skrivnost, se pogodba ne sme pokazati tretji osebi. Zdaj te pristojnosti nimam, bi pa brez dvoma koristila pri preprečevanju nepoštenih praks. Hrvati nas prehitevajo z osnutkom zakona o preprečevanju nepoštenih praks, ki ni usklajen z EU. Madžari imajo zakon, da je lahko na trgovskih policah 70 odstotkov hrane madžarskega porekla, a tega zakona ne smejo izvajati, ker omejuje prost pretok blaga in ni skladen z EU. Če bi vsaka članica EU sprejela podoben zakon, bi morda dosegli premik in bi lahko bolj zaščitili lokalne dobavitelje hrane, s tem pa povečali samopreskrbo.

Kako ukrepate, ko dobite anonimno prijavo? Kakšne podatke je sploh treba navesti v prijavi suma nepoštene prakse?

Dobavitelje in tudi šole, vrtce in druge javne zavode opozarjam, naj postanejo zahtevni kupci. Ko sumijo na zavajanje s poreklom hrane, naj to prijavijo. Na spletni strani varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano lahko oddajo anonimno prijavo. Zadošča, da napišejo, kdaj so od koga dobili neko živilo, in opišejo sum nepoštene prakse. Dobrodošla je fotografija sporne hrane. Vsako prijavo pregledam, posredujem ali primer predam pristojni službi.

Čeprav vemo za takšne sporne primere, velikokrat raje zamižimo in jih ne prijavimo. Slišim o večjih čebelarjih, ki kupujejo med iz Južne Amerike in ga na tržnici prodajajo kot svojega, svoj med pa izvažajo v Avstrijo. Ne izvažajo uvoženega medu, ker Avstrijci dajo med v analizo, ki bi razkrila drugačno poreklo. Kaj je rešitev?

Anonimna prijava varuhu ali upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Zavajanje s poreklom je prepovedano in bi ga morali preganjati.

Kaj pa lahko naredijo dobavitelji za izkoreninjanje nepoštenih praks?

Če bi se bolj povezali, bi že zdaj lahko zmanjšali cenovne pritiske trgovcev. Kmetijske zadruge Krka, Agraria Koper in Ptuj so največje ponudnice zelenjave. Če bi se povezale in skupaj nastopale do trgovcev, bi si izboljšale pogajalsko izhodišče. Dobavitelji se morajo bolj upreti nepoštenim pritiskom. Trgovci jih ne bi pustili pred vrati, če bi se povezali. Nimamo organizacij proizvajalcev, prek katerih na Nizozemskem prodajo 90 odstotkov vrtnin, pa imajo velike kmetije. Pa še do evropske podpore za trženje in promocijo so upravičeni. Nepovezanost kmetov je velika težava. Zdaj je čas, da dobavitelji od kmetov in zadrug stopijo skupaj ter pridobijo boljše nabavne pogoje za repromaterial, pa še močnejši bodo pri prodaji.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.