Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Meso je prepoceni, mesna industrija v slabši koži

Čas branja: 4 min
13.07.2017  18:49
Zaradi prenizkih drobnoprodajnih cen in prevelikih popustov pri akcijah mesnopredelovalni industriji že primanjkuje denarja za naložbe in tudi kadrov
Meso je prepoceni, mesna industrija v slabši koži
Domači mesarji imajo povsem primerljive stroške kot evropski tekmeci, pri ceni pa zaostajajo za njimi. Slovensko meso dosega le še slabih 80 odstotkov povprečnih evropskih cen.

Obveščaj me o novih člankih:  

Če se vam zdi, da je meso drago, se motite. Cene mesa pri nas izrazito zaostajajo za rastjo cen surovin in proizvodnih stroškov, kar se že leta kaže v bilancah mesnopredelovalnih podjetij. Kaj so težave in kako bi jih rešili?

Medtem ko je na mednarodnih trgih normalno, da se cene mesa tedensko spreminjajo, se pri nas trgovci na borzne cene sklicujejo, ko so te nizke. Ko pa borzne cene rastejo, jih vsi trgovci niso pripravljeni priznati, čeprav vedo, da imajo domači proizvajalci povsem primerljive stroške kot evropski. Tako slovenski proizvajalci pri ceni zaostajajo in dosegajo le še slabih 80 odstotkov povprečnih evropskih cen mesa, opozarja Darinka Pavlič Kamien, sodelavka GIZ mesne industrije za odnose z javnostmi.

Dražijo se surovine in višajo drugi proizvodni stroški

Letos so velika težava predvsem naraščajoči stroški surovine pri prašičjem mesu, ki rastejo iz tedna v teden, trgovci pa proizvajalcem višje cene ne priznajo, kar je še posebej žgoče pri mesnih izdelkih, pravi Darinka Pavlič Kamien.

Rastejo tudi drugi proizvodni stroški – višji so stroški embalaže, energije in ekologije. Mesnopredelovalna podjetja vzdržujejo drage standarde kakovosti ter tehnične in higienske standarde, ki kupcem zagotavljajo večjo varnost in višjo kakovost mesa. Mesarji morajo prispevati še za trgovske trženjske aktivnosti, plačujejo nadstandardne kemijske analize, sprejemajo dodatne rabate in pavšal za odpis blaga. Na stroškovno učinkovitost negativno vplivajo še trajno nizke in blokirane cene v trgovini.

Vrtoglavi popusti pri mesu v akcijski prodaji

Najhujše pa so čedalje pogostejše akcije mesa po pretirano nizkih cenah. Meso v akciji dosega tudi 40-odstotne popuste na redne cene. Akcijska znižanja v trgovini gredo v breme proizvajalcev, meso pa je zaradi konkurenčnega boja med trgovci postalo »socialni artikel«, pravi Darinka Pavlič Kamien.

Na javnih naročilih zmaguje poceni meso iz uvoza

Poslovanje mesne panoge dodatno slabi sistem javnega naročanja hrane, kjer se dobavitelji srečujejo z nevzdržnimi fiksnimi cenami. Pogodbe, ki jih sklepajo z javnimi zavodi, vsebujejo klavzulo o veljavnosti cen iz ponudbe, ki morajo veljati ves čas trajanja pogodbe. Ob sklenitvi posla seveda ni mogoče za leto ali več vnaprej predvideti stopnje povišanja cen surovin in drugih proizvodnih stroškov, javni zavodi pa v anekse s četrtletno napovedjo cenikov ne privolijo. Poleg tega kot glavno merilo za izbor še vedno prevladuje najnižja cena, zato posle na javnih razpisih dobivajo tudi preprodajalci, ki meso kupujejo v tujini. Tako v javne zavode prihaja tudi meso iz držav z nižjimi standardi in veliko porabo antibiotikov v prireji mesa, kar se (pre)pogosto kaže v slabši kakovosti hrane. Spomnimo: po raziskavi Evropske agencije za zdravila je Slovenija med tremi državami z najmanjšo porabo antibiotikov v prireji mesa.

Sosednje države za zgled

Ker javni zavodi skrbijo za najbolj občutljive skupine prebivalstva, bi morala biti kakovost ponudbe in verodostojnost ponudnika oziroma proizvajalca najviše ovrednotena kriterija v postopku izbire dobavitelja. »Red na tem področju bi lahko naredila država, če bi smiselno upoštevala prispevek, ki ga domači proizvajalci mesa prinašajo v slovenski proračun,« opozarja Darinka Pavlič Kamien. S tem bi po vzoru sosednjih držav, ki imajo učinkovite prakse za omejevanje dotoka tujega blaga v javna naročila, preprečila, da bi na javnih razpisih izbirali dobavitelje mesa sumljivega (tujega) porekla in tako bi otroci, bolni in ostareli uživali kakovostnejšo hrano kot zdaj.

Delajo za minimalca, naložbe stojijo

Vse to je pripeljalo tudi do nizke vrednosti delovne sile: večina zaposlenih prejema minimalno plačo, ustreznih kadrov že primanjkuje. Nujno je zvišanja plač zaposlenim, za kar mesnopredelovalna podjetja v trenutnih razmerah niso sposobna ustvariti potrebne akumulacije, saj delajo zgolj za surovino in osnovne proizvodne stroške.

Ob vsem tem mesnopredelovalna podjetja zaradi cenovne politike na trgu niso sposobna zagnati investicijskega cikla, vlagati v razvoj, trg in delovno silo. Posledica majhne dobičkonosnosti so negativni bilančni rezultati, kar nadalje pomeni nezmožnost pridobivanja investicijskih posojil in s tem je začaran krog stagniranja v mesni panogi sklenjen, razlaga Darinka Pavlič Kamien.

Nujen dvig drobnoprodajnih cen

Mesnopredelovalna industrije vidi tri možne rešitve. Prvi izhod iz spirale je dvig drobnoprodajnih cen, predvsem pri nizkocenovnih trgovcih. Ti zdaj z nizkimi cenami blokirajo tudi preostale trgovce, ki cen ne upajo prilagoditi na »normalno« raven. Vsi pa vedo, da so cene mesa prenizke. Čaka se, da bi nizkocenovni trgovci prvi dvignili drobnoprodajne cene. Če bi jih dvignili drugi, bi doživeli odliv kupcev. Pri nizkocenovnih trgovcih ta dvig na kupce ne bi imel takega vpliva.

Meso v akciji do 15 odstotkov ceneje

Drugi nujni korak je prenehanje prodajnih akcij s 40-odstotnimi popusti, pri katerih mora predelovalec zagristi v svojo lastno ceno, tako da izkupiček na koncu ne pokriva niti stroškov. Ta hip je trg mesa v negativni spirali, iz katere se ne bo izvil brez sprememb. Sprejemljive akcije so z 10- do 15-odstotnim znižanjem cen.

Slovensko poreklo

Tretji ukrep, ko bi normaliziral razmere na trgu, pa je nadaljnja gradnja znamke izbrane kakovosti, s katero označujejo meso in mesne izdelke slovenskega porekla, kar pa je dolgoročni projekt.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.