Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane

Gozdno-lesna veriga: nastaja slovenski ProHolz

Čas branja: 3 min
24.08.2017  17:39  Dopolnjeno: 25.08.2017 07:11
Več kot 40 žagarjev in trgovcev z rezanim lesom ustanavlja združenje SLOLES, ki bo delovalo podobno kot avstrijski vzornik
Gozdno-lesna veriga: nastaja slovenski ProHolz
Žagarji in trgovci z rezanim lesom so po opremljenosti in finančni stabilnosti najšibkejši člen gozdno-lesne verige. Da bi se razvili, ustanavljajo slovensko lesno združenje SLOLES.

»Brez velikih vlaganj v razvoj žag in trgovine z rezanim lesom v prihodnjih treh letih bo drugi člen v gozdno-lesni verigi, to je primarna predelava lesa, propadel. Z novim združenjem SLOLES, ki pokriva dve tretjini primarne predelave lesa, želimo ta člen verige okrepiti in pri razvoju približati evropskim tekmecem,« pravi Edo Oblak, direktor SLOLESA in Breze commerce iz Todraža pri Gorenji vasi, ki prodaja rezan les.

Gozdno-lesna veriga se začne v gozdu – pri njegovem lastniku, izvajalcih sečnje in prevoza hlodovine iz gozda. Drugi člen so žagarji, ki se ukvarjajo s primarno predelavo lesa, in trgovci z rezanim lesom. Za njimi v verigi so predelovalna podjetja, ki iz lesa delajo okna in vrata, montažne hiše, pohištvo, plošče za gradnjo … Sledi okoli 500 mizarjev, kolikor jih imamo v Sloveniji, in kupci v tujini.

Najšibkejši člen v gozdno-lesni verigi

»Žagarji in trgovci z rezanim lesom smo po opremljenosti in finančni stabilnosti najšibkejši člen gozdno-lesne verige. Da bi se razvili, ustanavljamo slovensko lesno združenje SLOLES,« pravi pobudnik za ustanovitev združenja in njegov direktor Edo Oblak.

Zakaj je razvoj zastal? Po Oblakovih besedah tudi zato, ker so večje žage iz tujine ponujale boljšo ceno za hlodovino, domačim žagarjem pa je upadal obseg dela, s tem pa tudi sredstva za razvoj. Bolje so se opremile manjše žage, ki na leto razžagajo do 10 tisoč kubičnih metrov lesa in so lahko kandidirale za podpore, ki jih daje kmetijsko ministrstvo.

Ocena možnosti za razvoj

Da bi premagali razvojni zaostanek, žagarji in trgovci z rezanim lesom ustanavljajo združenje SLOLES, ki ima tri glavne cilje. Prvi je analiza zdajšnjih razmer v primarni lesni predelavi, da ugotovijo, koliko hlodovine žage razrežejo, koliko rezanega lesa trgovska podjetja odkupijo in prodajo ter koliko eni in drugi zaposlujejo, razlaga Oblak.

Drugi cilj SLOLESA je ocena, kako bi se žage in trgovci z rezanim lesom, če bi imeli denar za razvoj, lahko v prihodnjih letih razvili in koliko več lesa iz slovenskih gozdov bi predelali. Na podlagi te ocene bo združenje SLOLES gospodarskemu, kmetijskemu in finančnemu ministrstvu nakazalo smernice, kako bi optimizirali izvoz slovenske hlodovine, bolje opremili žage in povečali zaposlenost.

»Z analizo trenutnega stanja in razvojnega potenciala primarne predelave lesa bomo ministrstvom razložili, da če država podpira gozdno-lesno verigo, naj podpre tudi lesarje, da bodo več surovine – domačega lesa – predelali v Sloveniji in se pri razvoju približali evropskim tekmecem,« dodaja Oblak.

Dolgoročne pogodbe o dobavi lesa

Pri tem bi jim pomagale dolgoročne partnerske pogodbe z dobavitelji hlodovine. Če bi žagarji in trgovci imeli zajamčeno dobavo lesa za pet ali deset let, bi se lažje dogovarjali s kupci, pa tudi banke bi jim priznale večjo posojilno sposobnost. »Za les ni težko dobiti kupca, težko pa ga je obdržati, če nimaš zanesljive dobave surovine. Hlodovina prihaja iz državnih in zasebnih gozdov. Državnih gozdov je sicer res le petina, a poseki so bolj načrtovani in stalni kot v zasebnih gozdovih,« ponazarja Edo Oblak.

Blagovna znamka SLOLES

Tretji cilj novega slovenskega lesnega združenja pa je, da SLOLES postane prepoznavna blagovna znamka v trgovini z lesom. »Avstrijske žage in trgovci sami tržijo les, a pod skupno znamko ProHolz, ki zagotavlja zanesljive dobave, sledljivost in kakovost. Podobno bi radi dosegli s SLOLESOM,« pravi Oblak.

Zakaj je to pomembno? »Moje podjetje Breza commerce zdaj v tujini nastopa samo, v prihodnje pa bo kot član združenja SLOLES v očeh tujega kupca postalo bolj resen partner,« dodaja.

SLOLES se zgleduje po avstrijskem ProHolzu, ki združuje lesarje in zastopa njihove interese v pogovorih z ministrstvi, diplomacijo in tujimi državami. Avstrijski lesni industriji odpira vrata na tuje trge.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...

AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 6

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Ste vedeli, da vsa vina niso primerna za stroge vegane? 15

V kleti lahko vino pride v stik s snovmi živalskega izvora, ki lahko v sledeh ostanejo v vinu