Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.
Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Milijon evrov dodatnega zaslužka bi pripeljali na Kras tako, da bi vse vino iz grozdja sorte refošk prodajali kot teran PTP za (najmanj) tri evre na liter

Gozdno-lesna veriga: nastaja slovenski ProHolz

Čas branja: 3 min
24.08.2017  17:39  Dopolnjeno: 25.08.2017 07:11
Več kot 40 žagarjev in trgovcev z rezanim lesom ustanavlja združenje SLOLES, ki bo delovalo podobno kot avstrijski vzornik
Gozdno-lesna veriga: nastaja slovenski ProHolz
Žagarji in trgovci z rezanim lesom so po opremljenosti in finančni stabilnosti najšibkejši člen gozdno-lesne verige. Da bi se razvili, ustanavljajo slovensko lesno združenje SLOLES.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

»Brez velikih vlaganj v razvoj žag in trgovine z rezanim lesom v prihodnjih treh letih bo drugi člen v gozdno-lesni verigi, to je primarna predelava lesa, propadel. Z novim združenjem SLOLES, ki pokriva dve tretjini primarne predelave lesa, želimo ta člen verige okrepiti in pri razvoju približati evropskim tekmecem,« pravi Edo Oblak, direktor SLOLESA in Breze commerce iz Todraža pri Gorenji vasi, ki prodaja rezan les.

Gozdno-lesna veriga se začne v gozdu – pri njegovem lastniku, izvajalcih sečnje in prevoza hlodovine iz gozda. Drugi člen so žagarji, ki se ukvarjajo s primarno predelavo lesa, in trgovci z rezanim lesom. Za njimi v verigi so predelovalna podjetja, ki iz lesa delajo okna in vrata, montažne hiše, pohištvo, plošče za gradnjo … Sledi okoli 500 mizarjev, kolikor jih imamo v Sloveniji, in kupci v tujini.

Najšibkejši člen v gozdno-lesni verigi

»Žagarji in trgovci z rezanim lesom smo po opremljenosti in finančni stabilnosti najšibkejši člen gozdno-lesne verige. Da bi se razvili, ustanavljamo slovensko lesno združenje SLOLES,« pravi pobudnik za ustanovitev združenja in njegov direktor Edo Oblak.

Zakaj je razvoj zastal? Po Oblakovih besedah tudi zato, ker so večje žage iz tujine ponujale boljšo ceno za hlodovino, domačim žagarjem pa je upadal obseg dela, s tem pa tudi sredstva za razvoj. Bolje so se opremile manjše žage, ki na leto razžagajo do 10 tisoč kubičnih metrov lesa in so lahko kandidirale za podpore, ki jih daje kmetijsko ministrstvo.

Ocena možnosti za razvoj

Da bi premagali razvojni zaostanek, žagarji in trgovci z rezanim lesom ustanavljajo združenje SLOLES, ki ima tri glavne cilje. Prvi je analiza zdajšnjih razmer v primarni lesni predelavi, da ugotovijo, koliko hlodovine žage razrežejo, koliko rezanega lesa trgovska podjetja odkupijo in prodajo ter koliko eni in drugi zaposlujejo, razlaga Oblak.

Drugi cilj SLOLESA je ocena, kako bi se žage in trgovci z rezanim lesom, če bi imeli denar za razvoj, lahko v prihodnjih letih razvili in koliko več lesa iz slovenskih gozdov bi predelali. Na podlagi te ocene bo združenje SLOLES gospodarskemu, kmetijskemu in finančnemu ministrstvu nakazalo smernice, kako bi optimizirali izvoz slovenske hlodovine, bolje opremili žage in povečali zaposlenost.

»Z analizo trenutnega stanja in razvojnega potenciala primarne predelave lesa bomo ministrstvom razložili, da če država podpira gozdno-lesno verigo, naj podpre tudi lesarje, da bodo več surovine – domačega lesa – predelali v Sloveniji in se pri razvoju približali evropskim tekmecem,« dodaja Oblak.

Dolgoročne pogodbe o dobavi lesa

Pri tem bi jim pomagale dolgoročne partnerske pogodbe z dobavitelji hlodovine. Če bi žagarji in trgovci imeli zajamčeno dobavo lesa za pet ali deset let, bi se lažje dogovarjali s kupci, pa tudi banke bi jim priznale večjo posojilno sposobnost. »Za les ni težko dobiti kupca, težko pa ga je obdržati, če nimaš zanesljive dobave surovine. Hlodovina prihaja iz državnih in zasebnih gozdov. Državnih gozdov je sicer res le petina, a poseki so bolj načrtovani in stalni kot v zasebnih gozdovih,« ponazarja Edo Oblak.

Blagovna znamka SLOLES

Tretji cilj novega slovenskega lesnega združenja pa je, da SLOLES postane prepoznavna blagovna znamka v trgovini z lesom. »Avstrijske žage in trgovci sami tržijo les, a pod skupno znamko ProHolz, ki zagotavlja zanesljive dobave, sledljivost in kakovost. Podobno bi radi dosegli s SLOLESOM,« pravi Oblak.

Zakaj je to pomembno? »Moje podjetje Breza commerce zdaj v tujini nastopa samo, v prihodnje pa bo kot član združenja SLOLES v očeh tujega kupca postalo bolj resen partner,« dodaja.

SLOLES se zgleduje po avstrijskem ProHolzu, ki združuje lesarje in zastopa njihove interese v pogovorih z ministrstvi, diplomacijo in tujimi državami. Avstrijski lesni industriji odpira vrata na tuje trge.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij 1

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....