Spoznajte Panvitin recept za rast prašičereje Spoznajte Panvitin recept za rast prašičereje Lani je bilo pri nas vzrejenih približno 257 tisoč prašičev, kar je najmanj po letu 1991. Z nagrajevanjem rejcev, ki imajo sklenjen krog reje, poskuša Panvita povečati letni zakol
Kekec rešen pred padcem v samotno brezno Kekec rešen pred padcem v samotno brezno Podjetje Osem želi povečati prodajo paštet znamke Kekec doma in v tujini, zato gre marca v promocijsko kampanjo
Kmetom bo Furs še tri mesece pošiljal položnice za prispevke za socialno varnost Kmetom bo Furs še tri mesece pošiljal položnice za prispevke za socialno varnost Polovica od 11 tisoč kmečko zavrovanih kmetov si mora v dveh mesecih urediti dostop do portala eDavki
Zmagovalci Agrobiznisa 2018 so mlekarna Planika, zadrugi Tolmin in Sloga ter Humko Zmagovalci Agrobiznisa 2018 so mlekarna Planika, zadrugi Tolmin in Sloga ter Humko Najbolj podjetna je Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga iz Kranja. Najbolj inovativno živilo so hrenovke Alpija z oljčnim oljem ali smetano iz Kmetijske zadruge Tolmin. Najboljši domač izdelek po izboru naših bralcev je sir Dobra misel iz mlekarne Planika. Podjetju Humko z Bleda pa smo podelili posebno priznanje za razvoj novih tehnologij za urbano vrtnarstvo.
Kako gre zmagovalcem Agrobiznisa: kdo najhitreje razvija posel in prodajo Kako gre zmagovalcem Agrobiznisa: kdo najhitreje razvija posel in prodajo Od leta 2014, ko smo prvič podelili nagrade portala Agrobiznis, smo nagradili 15 ponudnikov lokalne hrane. Pišemo, kakšno leto je za desetimi od njih in kaj načrtujejo.

Kmetje bi namakali še več kot 10 tisoč hektarjev

07.09.2017  20:43
Občina najtežje dobi zahtevano soglasje kmetov za uporabo namakalnega sistema
Kmetje bi namakali še več kot 10 tisoč hektarjev

V Sloveniji imamo namakalne sisteme na 10.723 hektarjih kmetijske zemlje. V preteklosti je primanjkovalo vode le kmetom v Vipavski dolini, Beli krajini in Krški kotlini. Zaradi podnebnih sprememb pa v zadnjem času tudi drugje ne uspevajo kulture, ki jih prej ni bilo treba namakati. Kaj prinaša nov akcijski načrt namakanja do leta 2023?

Do leta 2020 naj bi postavili nove namakalne sisteme na pet tisoč hektarjih, piše v resoluciji Zagotovimo si hrano za jutri iz leta 2011, ki nakazuje, v katero smer bomo razvijali kmetijstvo in živilstvo do leta 2020.

Še več namakalnih površin pa prinaša načrt razvoja namakanja in rabe vode v kmetijstvu do leta 2023 (akcijski načrt namakanja), ki ga je konec avgusta sprejela vlada. V akcijskem načrtu namakanja so po vsej državi navedena območja, kjer se kmetje resno zanimajo za namakalni sistem.

Namakali bi več kot 10 tisoč hektarjev

Na 9.059 hektarjih je interes za namakalne sisteme za več uporabnikov, za individualne namakalne sisteme pa na 912 hektarjih. Tehnološka posodobitev namakalnih sistemov je predvidena na 2.471 hektarjih.

Ob tem Marina Pintar z oddelka za agronomijo biotehniške fakultete v Ljubljani opozarja, da v akcijskem programu namakanja do leta 2023 ni ugotovljeno, ali je na predlaganih območjih tudi primeren vodni vir za namakanje. »V akcijskem načrtu je namakanje predvideno tudi na Koprskem, kjer vodni vir še ni ugotovljen,« dodaja Marina Pintar.

Sedem milijonov za namakanje 900 hektarjev

Ponekod na teh območjih se že pripravljajo na gradnjo namakalnega sistema. Takšne večje projekte je Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, poudarila na eni od najbolje obiskanih okroglih miz na nedavnem kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni:

  • Občina Gorišnica: odločba o uvedbi namakanja na 158 hektarjev je v izdajanju.
  • Občina Ormož pripravlja tretjo fazo namakanja na 203 hektarjih.
  • V občini Šenčur so najprej predvideli dva, zdaj pa pripravljajo tri nove namakalne sisteme, vsaka vloga je za okoli 100 hektarjev.
  • Občina Lenart bo dobila namakanje na 63 hektarjih.
  • V občinah Hajdina in Starše imajo projekt za namakanje 143 hektarjev.
  • Na območju mestne občine Ptuj pa teče projekt za namakanje 60 hektarjev. Ti projekti skupaj bodo prinesli okoli 900 hektarjev novih namakalnih sistemov. Zanje bi potrebovali okoli sedem milijonov evrov, če upoštevamo, da je najvišji priznani strošek namakalnega sistema 7.450 evrov na hektar.

Namakali bi tudi Podravje, Posavje in Vipavsko dolino

Za namakalne sisteme se aktivno zanimajo tudi drugje. »Pogovarjamo se tudi o gradnji namakalnih sistemov na širšem območju Podravja, kjer bo vodni vir Dravski kanal, Posavja in Dolenjske ter Vipavske doline,« naštevajo na kmetijskem ministrstvu.

Kam po subvencije

Namakanje temelji na interesu lastnikov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnikov namakalnih sistemov. Tako imamo zasebne, lokalne in državne namakalne sisteme.

Lokalni namakalni sistemi so v lasti lokalnih skupnosti. Pri teh in državnih sistemih gre za javno infrastrukturo (črpališča, cevovode), kar kmetijsko ministrstvo v celoti financira s podukrepom M4.3 iz PRP, pri katerem sta dve operaciji vezani na namakanje:

  • gradnja namakalnih sistemov za več uporabnikov;
  • tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, namenjenih več uporabnikom.

V programskem obdobju 2014–2020 je za gradnjo namakalnih sistemov za več uporabnikov predvidenih 12 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Letos je bil objavljen tak razpis, kjer je bilo na voljo sedem milijonov evrov. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je prejela le dve vlogi za skupaj 84 hektarjev, ki ju še obravnava, pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Bo razpis za obnovo namakalnih sistemov pozneje?

Po okvirnem terminskem načrtu naj bi oktobra objavili razpis za 100-odstotno financiranje obnove oziroma tehnološke posodobitve namakalnih sistemov za več uporabnikov (podukrep M4.3 v PRP).

Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da so jim napovedali tehnološko posodobitev treh namakalnih sistemov z več uporabniki.

Ena od nevladnih organizacij je kmetijskemu ministrstvu predlagala, da objavo tega razpisa prestavi. Razlog: na terenu aktivno pripravljajo več vlog za takšne naložbe, ki do oktobra še ne bodo pripravljene, kandidati pa se takrat še ne bodo mogli prijaviti na razpis. Na ministrstvu to pobudo še obravnavajo.

Višje subvencije za individualno namakanje

Za zasebne (individualne) namakalne sisteme in namakalno opremo kmetijskih gospodarstev pa so subvencije nižje. Na voljo so v podukrepu M4.1 iz PRP, ki sofinancira naložbe v kmetijska gospodarstva. Individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme so sofinancirani od 30- do 50-odstotno, po novem naj bi prag financiranja dvignili na 70 odstotkov, pravi Marina Pintar z biotehniške fakultete.

»Če so kmetje priključeni na javni namakalni sistem, ki je 100-odstotno sofinanciran iz PRP, vzpostavitev namakanja zanje ni zelo draga, saj morajo sami financirati od 25 do 50 odstotkov stroškov namakalne opreme,« dodaja Marina Pintar.

Individualno namakanje je urejeno na 1.459 hektarjih, namakalni sistemi za več uporabnikov pa na 9.264 hektarjih. Prav tam, kjer več kmetov uporablja en namakalni sistem, se v praksi najbolj zatika. »Pri gradnji namakalnega sistema za več uporabnikov mora vmesni investitor, kar je navadno občina, poskrbeti, da kmetje podpišejo pogodbo, s katero se zavežejo, da bodo štiri leta po gradnji namakalnega sistema tega začeli uporabljati in plačevati stroške vzdrževanja in obratovanja. Brez teh pogodb se gradnja ne začne. Občina mora k podpisu takšnih pogodb pridobiti kmete, ki bodo obdelovali in namakali 67 odstotkov območja, na katerem nameravajo zgraditi namakalni sistem. To je v vsem postopku pri gradnji namakanja najtežje zagotoviti,« poudarja Marina Pintar.

Za uporabo vodnega vira mora občina od Direkcije RS za vode pridobiti vodno dovoljenje, kar menda ni več velika težava, če so znani podatki o količini vode v vodnem viru. Če država nima podatkov, koliko vode je v nekem potoku, se lahko pridobivanje vodnega dovoljenja precej zavleče.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Iz Komende prihaja uspešna zgodba socialnega podjetništva in kmetovanja

Pet invalidov že dela na kmetiji, tja bi radi vključili tudi ljudi z motnjo v duševnem razvoju

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Zmagovalci Agrobiznisa 2018 so mlekarna Planika, zadrugi Tolmin in Sloga ter Humko

Najbolj podjetna je Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga iz Kranja. Najbolj inovativno živilo so hrenovke Alpija z oljčnim oljem ali smetano...

AGROBIZ
Novice
Novice Spoznajte sedem najboljših živil leta 2018 in inovativno mlekarno

Žemljice z nakaljenimi semeni, konopljin opečenec, ajdove testenine s pšeničnimi kalčki, biojogurt z aronijo, sok iz ekološke rdeče...

AGROBIZ
Novice
Novice Po letu 2020 bodo kmetijske subvencije bolj prilagojene potrebam vsake države članice

Do zdaj so ukrepe za kmetijske subvencije določali v Bruslju in so bili enaki po vsej EU. To se z letom 2020 spreminja – na evropski...

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Komu bo svetovni dan čebel prinesel več posla

20. maja bomo prvič praznovali svetovni dan čebel. Takrat bodo Slovenijo obiskali kmetijski ministri in čebelarji z vsega sveta, da se...

AGROBIZ
Novice
Novice Jeruzalem Ormož SAT se širi v vrtnarstvo

Letos načrtujejo tudi novo sušilnico hmelja in petodstotno rast prihodkov

AGROBIZ
Novice
Novice Vse več rejcev vstopa v ukrep dobrobit živali

Ta ukrep, ki zagotavlja nadstandardne pogoje reje za boljše počutje živali, pri nas velja za prašiče, govedo in drobnico