Kaj lahko tvegate, če jeste poceni uvoženo meso Kaj lahko tvegate, če jeste poceni uvoženo meso "Za nizko ceno hrane, še posebej mesa, je vedno nek vzrok. Ali je meso staro, sporne kakovosti ali celo higiensko oporečno, predvsem pa navadno izvira iz držav, kjer so načini reje in tudi doslednost nadzora ob vstopu v prehransko verigo bistveno slabši kot pri nas," poudarjajo v GIZ Mesne industrije. Ob aferah z oporečnim mesom pozivajo državo, da prednostno zaščiti zdravje svojih prebivalcev in pri uvozu vzpostavi smiselne ovire, ki bodo učinkoviteje preprečile vdor zdravju nevarne hrane in nelojalno konkurenco domačim proizvajalcem.
Zakaj so podpore za promocijo vina neporabljene Zakaj so podpore za promocijo vina neporabljene Vinarji se podpori odpovedo, ker so Fursovi nadzori prestrogi
Perutnina Ptuj: lastniške spremembe, odnos z rejci nespremenjen Perutnina Ptuj: lastniške spremembe, odnos z rejci nespremenjen V Perutnini teče postopek prodaje 13-odstotnega lastniškega deleža perutninske zadruge večinskemu lastniku, družbi SIJ, ki obvladuje 77 odstotkov delnic Perutnine Ptuj. Verjetno bo potem prišlo do iztisnitve drugih delničarjev, je napovedal predsednik uprave Perutnine Ptuj Tibor Šimonka.
Nov uspeh za Grčinove jabolčne sokove na ocenjevanju v Londonu Nov uspeh za Grčinove jabolčne sokove na ocenjevanju v Londonu Jabolčni sokovi, ki jih pod blagovno znamko Družina Jabolčnik dela domačija Grčin iz Podvina pri Polzeli, so bili leta 2014 prvi Agrobiznisov zmagovalec, kakovost svojih sokov pa od leta 2015 potrjujejo tudi na prestižnem ocenjevanju hrane in pijače Great taste v Londonu, kjer jih vsako leto nagradijo.

Kmetje bi namakali še več kot 10 tisoč hektarjev

07.09.2017  20:43
Občina najtežje dobi zahtevano soglasje kmetov za uporabo namakalnega sistema
Kmetje bi namakali še več kot 10 tisoč hektarjev

V Sloveniji imamo namakalne sisteme na 10.723 hektarjih kmetijske zemlje. V preteklosti je primanjkovalo vode le kmetom v Vipavski dolini, Beli krajini in Krški kotlini. Zaradi podnebnih sprememb pa v zadnjem času tudi drugje ne uspevajo kulture, ki jih prej ni bilo treba namakati. Kaj prinaša nov akcijski načrt namakanja do leta 2023?

Do leta 2020 naj bi postavili nove namakalne sisteme na pet tisoč hektarjih, piše v resoluciji Zagotovimo si hrano za jutri iz leta 2011, ki nakazuje, v katero smer bomo razvijali kmetijstvo in živilstvo do leta 2020.

Še več namakalnih površin pa prinaša načrt razvoja namakanja in rabe vode v kmetijstvu do leta 2023 (akcijski načrt namakanja), ki ga je konec avgusta sprejela vlada. V akcijskem načrtu namakanja so po vsej državi navedena območja, kjer se kmetje resno zanimajo za namakalni sistem.

Namakali bi več kot 10 tisoč hektarjev

Na 9.059 hektarjih je interes za namakalne sisteme za več uporabnikov, za individualne namakalne sisteme pa na 912 hektarjih. Tehnološka posodobitev namakalnih sistemov je predvidena na 2.471 hektarjih.

Ob tem Marina Pintar z oddelka za agronomijo biotehniške fakultete v Ljubljani opozarja, da v akcijskem programu namakanja do leta 2023 ni ugotovljeno, ali je na predlaganih območjih tudi primeren vodni vir za namakanje. »V akcijskem načrtu je namakanje predvideno tudi na Koprskem, kjer vodni vir še ni ugotovljen,« dodaja Marina Pintar.

Sedem milijonov za namakanje 900 hektarjev

Ponekod na teh območjih se že pripravljajo na gradnjo namakalnega sistema. Takšne večje projekte je Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, poudarila na eni od najbolje obiskanih okroglih miz na nedavnem kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni:

  • Občina Gorišnica: odločba o uvedbi namakanja na 158 hektarjev je v izdajanju.
  • Občina Ormož pripravlja tretjo fazo namakanja na 203 hektarjih.
  • V občini Šenčur so najprej predvideli dva, zdaj pa pripravljajo tri nove namakalne sisteme, vsaka vloga je za okoli 100 hektarjev.
  • Občina Lenart bo dobila namakanje na 63 hektarjih.
  • V občinah Hajdina in Starše imajo projekt za namakanje 143 hektarjev.
  • Na območju mestne občine Ptuj pa teče projekt za namakanje 60 hektarjev. Ti projekti skupaj bodo prinesli okoli 900 hektarjev novih namakalnih sistemov. Zanje bi potrebovali okoli sedem milijonov evrov, če upoštevamo, da je najvišji priznani strošek namakalnega sistema 7.450 evrov na hektar.

Namakali bi tudi Podravje, Posavje in Vipavsko dolino

Za namakalne sisteme se aktivno zanimajo tudi drugje. »Pogovarjamo se tudi o gradnji namakalnih sistemov na širšem območju Podravja, kjer bo vodni vir Dravski kanal, Posavja in Dolenjske ter Vipavske doline,« naštevajo na kmetijskem ministrstvu.

Kam po subvencije

Namakanje temelji na interesu lastnikov kmetijskih zemljišč oziroma uporabnikov namakalnih sistemov. Tako imamo zasebne, lokalne in državne namakalne sisteme.

Lokalni namakalni sistemi so v lasti lokalnih skupnosti. Pri teh in državnih sistemih gre za javno infrastrukturo (črpališča, cevovode), kar kmetijsko ministrstvo v celoti financira s podukrepom M4.3 iz PRP, pri katerem sta dve operaciji vezani na namakanje:

  • gradnja namakalnih sistemov za več uporabnikov;
  • tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, namenjenih več uporabnikom.

V programskem obdobju 2014–2020 je za gradnjo namakalnih sistemov za več uporabnikov predvidenih 12 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Letos je bil objavljen tak razpis, kjer je bilo na voljo sedem milijonov evrov. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je prejela le dve vlogi za skupaj 84 hektarjev, ki ju še obravnava, pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Bo razpis za obnovo namakalnih sistemov pozneje?

Po okvirnem terminskem načrtu naj bi oktobra objavili razpis za 100-odstotno financiranje obnove oziroma tehnološke posodobitve namakalnih sistemov za več uporabnikov (podukrep M4.3 v PRP).

Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da so jim napovedali tehnološko posodobitev treh namakalnih sistemov z več uporabniki.

Ena od nevladnih organizacij je kmetijskemu ministrstvu predlagala, da objavo tega razpisa prestavi. Razlog: na terenu aktivno pripravljajo več vlog za takšne naložbe, ki do oktobra še ne bodo pripravljene, kandidati pa se takrat še ne bodo mogli prijaviti na razpis. Na ministrstvu to pobudo še obravnavajo.

Višje subvencije za individualno namakanje

Za zasebne (individualne) namakalne sisteme in namakalno opremo kmetijskih gospodarstev pa so subvencije nižje. Na voljo so v podukrepu M4.1 iz PRP, ki sofinancira naložbe v kmetijska gospodarstva. Individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme so sofinancirani od 30- do 50-odstotno, po novem naj bi prag financiranja dvignili na 70 odstotkov, pravi Marina Pintar z biotehniške fakultete.

»Če so kmetje priključeni na javni namakalni sistem, ki je 100-odstotno sofinanciran iz PRP, vzpostavitev namakanja zanje ni zelo draga, saj morajo sami financirati od 25 do 50 odstotkov stroškov namakalne opreme,« dodaja Marina Pintar.

Individualno namakanje je urejeno na 1.459 hektarjih, namakalni sistemi za več uporabnikov pa na 9.264 hektarjih. Prav tam, kjer več kmetov uporablja en namakalni sistem, se v praksi najbolj zatika. »Pri gradnji namakalnega sistema za več uporabnikov mora vmesni investitor, kar je navadno občina, poskrbeti, da kmetje podpišejo pogodbo, s katero se zavežejo, da bodo štiri leta po gradnji namakalnega sistema tega začeli uporabljati in plačevati stroške vzdrževanja in obratovanja. Brez teh pogodb se gradnja ne začne. Občina mora k podpisu takšnih pogodb pridobiti kmete, ki bodo obdelovali in namakali 67 odstotkov območja, na katerem nameravajo zgraditi namakalni sistem. To je v vsem postopku pri gradnji namakanja najtežje zagotoviti,« poudarja Marina Pintar.

Za uporabo vodnega vira mora občina od Direkcije RS za vode pridobiti vodno dovoljenje, kar menda ni več velika težava, če so znani podatki o količini vode v vodnem viru. Če država nima podatkov, koliko vode je v nekem potoku, se lahko pridobivanje vodnega dovoljenja precej zavleče.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Inšpektorji med trgatvijo lovijo vinogradnike, ki grozdje prodajajo na črno 32

Po uradnih podatkih se v Sloveniji pridela povprečno 54 milijonov litrov vina na leto, v resnici pa od 90 do sto milijonov litrov. Razlog:...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija Bo Peter Vrisk našel milijone za DBS? 4

Kapitalska zadruga mora do konca septembra poplačati dolg do avstrijske banke BKS, da ohrani večinsko lastništvo v DBS

AGROBIZ
Novice
Novice Pozor, novosti za kmete pri plačilu socialnih prispevkov

Od 1. januarja 2018 kmetje, ki so "kmečko zavarovani", ne bodo več po pošti dobili položnic za plačilo prispevkov za socialno varnost,...

AGROBIZ
Novice
Novice Kmetija Ostanek Heric je zmagovalka akcije S kmetije za vas 1

Ekološko posestvo Sočni raj iz Vodol pri Malečniku je dobilo posebno priznanje za inovativnost. Štiri kmetije so dobile srebrno, tri pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Panorganic širi pridelavo pri nas in čez mejo

Hofer jim je odprl vrata na avstrijski trg, kjer v obmejnem Cmureku gradijo rastlinjak; oktobra bodo v njem zrasla prva solata, zelišča,...

AGROBIZ
Novice
Novice Vinar leta 2017 je Vinakoper

Poleg vinarja leta so na Agri v okviru 43. strokovnega ocenjevanja Vino Slovenija razglasili šampione v 10 kategorijah vin; pri cvičku in...