(video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino! (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino! Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa na kmetiji prevzema pridelke.
Toni Kukenberger: Z izdelki iz senenega mleka bi prodrli v turizem Toni Kukenberger: Z izdelki iz senenega mleka bi prodrli v turizem Naredijo premalo mlečnih izdelkov, da bi poleg Mercatorja prodrli v druge trgovske verige; zanimajo jih restavracije, saj se v turizmu iztrži več
Primorci so s kulinaričnim doživetjem navdušili Ljubljano Primorci so s kulinaričnim doživetjem navdušili Ljubljano Danes je v središču Ljubljane dišalo po Primorski - s pokušino dobrot iz mlečnih izdelkov, testenin, ribjih in mesnih jedi, mesnin, sveže zelenjave in sonca polnih vin se je predstavilo 11 primorskih živilcev in zadrug.
Kmetije bodo lahko ponujale tudi (celo)dnevno varstvo starejših Kmetije bodo lahko ponujale tudi (celo)dnevno varstvo starejših To novo obliko dopolnilne dejavnosti na kmetiji bodo prve kmetije vpeljale predvidoma čez leto dni v pilotnem projektu

Zakaj so podpore za promocijo vina neporabljene

Čas branja: 4 min
21.09.2017  19:58
Vinarji se podpori odpovedo, ker so Fursovi nadzori prestrogi
Zakaj so podpore za promocijo vina neporabljene
»Kaznovati je treba tiste, ki zlorabijo denar, ki so ga dobili za promocijo vina na tretjih trgih. A zaradi nekaj izjem ni treba še bolj pritisniti na ves vinski sektor in ga demotivirati,« opozarja Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije.

Pogledali smo, zakaj so slovenski vinarji v zadnjih treh letih izkoristili manj kot tretjino podpor za promocijo vina na tretjih trgih, medtem ko največje izvoznice vina iz EU počrpajo 85 odstotkov denarja za ta ukrep. Je nekaj narobe s tem ukrepom, vinarji ali kontrolorji, ki presojajo o upravičenih stroških in lahko zahtevajo vračilo že izplačane podpore?

Podpora za promocijo vina in podpora za prestrukturiranje (obnovo) vinogradov sta posebna ukrepa za vinski sektor, ki veljata v vseh članicah EU. Za oba ukrepa ima Slovenija v letih 2014–2018 na voljo 5,045 milijona evrov na leto. Večina denarja, 3,445 milijona evrov, je namenjena prestrukturiranju vinogradov, preostalih 1,6 milijona pa promociji vina, od tega milijon evrov in pol za promocijo vina na tretjih trgih (torej zunaj EU). Če vseh sredstev za promocijo vina ne razdelijo vinarjem, se neporabljen denar prišteje znesku za prestrukturiranje vinogradov, pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Koliko denarja bo za oba ukrepa na voljo v obdobju 2019–2023, še ni znano. Spomladi 2018 bo kmetijsko ministrstvo petletni podporni program poslalo evropski komisiji v potrditev. Zelo verjetno bo za prestrukturiranje vinogradov ostal podoben znesek, pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Vinogradniki črpajo ves denar za obnovo vinogradov ...

Najprej poglejmo, kako je s črpanjem podpor za prestrukturiranje vinogradov. Za to je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) v letih 2014–2016 izplačala 4,5 milijona evrov na leto. S tem denarjem so vinogradniki v teh treh letih obnovili 791 hektarjev vinogradov. Mimogrede: stroka pravi, da bi morali obnoviti 700 hektarjev vinogradov na leto.

Povprečna podpora je znašala 17.300 evrov na hektar. Za prestrukturiranje vinogradov v zahodni Sloveniji povrnejo do polovico priznanih stroškov, v vzhodni Sloveniji pa do 75 odstotkov priznanih stroškov. Ti znašajo od 24 tisoč do največ 41.500 evrov na hektar, odvisno od priprave tal in lege vinograda ter gostote sajenja trsov.

Neporabljeni dve tretjini denarja za promocijo vina

Podporo za promocijo vina na tretjih trgih pa lahko dobijo vinarji, ki na leto pridelajo vsaj 30 tisoč litrov vina (pri ekoloških je ta meja 15 tisoč litrov ekovina), in združenja pridelovalcev, ki skupaj pridelajo vsaj 75 tisoč litrov vina na leto. AKTRP jim sofinancira polovico upravičenih stroškov.

Sofinancirajo jim oglaševanje v medijih, tržno raziskavo in reklamno gradivo za prodor na trge tretjih držav, nastop na mednarodnih sejmih in drugih mednarodnih dogodkih, pa tudi organizacijo seminarjev za novinarje, uvoznike, strokovno javnost in kupce iz tretjih držav.

Za promocijo na tretjih trgih je bilo v obdobju 2009–2013 na razpolago od 0,8 do 1,1 milijona evrov na leto, AKTRP pa je izplačala povprečno po 780 tisoč evrov na leto.

V zadnjih treh letih so vinarji za ta ukrep izkoristili manj kot tretjino razpoložljivega denarja. »V obdobju 2014–2018 lahko za promocijo vina na tretjih trgih dobijo 1,5 milijona evrov na leto. AKTRP pa jim je leta 2014 izplačal 375 tisoč evrov, leto zatem 481 tisoč evrov, lani pa 370 tisoč evrov. Po prvih podatkih bo letos za ta ukrep izplačanih okoli pol milijona evrov nepovratnih sredstev, a vsi zahtevki še niso obdelani,« pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Vinarji naj bi vrnili 685 tisoč evrov

Dodajajo, da sta Furs in Urad za nadzor proračuna v obdobju 2010–2017 od vinarjev zahtevala, da vrnejo 685 tisoč evrov že izplačanih podpor za promocijo vina na tretjih trgih. Pri pregledu sta ugotovila več nepravilnosti. Vinarji so predložili neustrezne račune ali niso imeli dokazil o izvedenih aktivnostih. Napaka je bila tudi to, da so uveljavljali stroške na podlagi načrtovanih stroškov, in ne na podlagi izkazanih stroškov. Vračilo denarja so zahtevali tudi od vinarja, ki promocijskega gradiva ni izvozil na tiste trge, kot je napovedal, ali ko so ugotovili neustrezno izvedbo in avtorstvo tržnih raziskav ...

Strožji nadzor kot drugod v EU

Kaj je s tem ukrepom narobe, da vinarji izkoristijo le tretjino podpor za promocijo vina, smo vprašali Dušana Brejca, direktorja Vinske družbe Slovenije, ki zastopa vinske kleti, in Bruna Gaberška, koordinatorja dela Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije.

»S tem ukrepom ni nič narobe. Na papirju je enak povsod v EU, tudi v Italiji, Franciji, Avstriji in Španiji, kjer izkoristijo 85 odstotkov tega denarja ali več. Pri nas je težava z dodatnimi kontrolami Fursa, njihovo osebje je napake ugotovilo pri drugih stvareh kot drugod v EU, sledili so zahtevki za vračilo podpor,« pravi Gaberšek. Brejc dodaja: »Pred tremi leti, ko so se pojavile stroge kontrole Fursa, smo najeli tuje strokovnjake, da so slovenski ukrep in dodatne kontrole nad razdeljevanje in porabo podpor primerjali z drugimi evropskimi državami.

Fursova kontrola upravičenih stroškov je bila precej strožja kot drugje. Vse ukrepe pri nas presojajo skrajno birokratsko, ne pa po zdravi pameti. Zakaj vinar ne bi promocijskega gradiva za Srbijo, ki ga ni porabil, uporabili še na Hrvaškem? Zaradi jezikovnih razlik to ni najboljša rešitev, a sprejemljiva za na primer namizne kartončke, kjer ni veliko teksta. Furs je bil pri nadzoru pikolovski, tega ni štel med upravičene stroške, čeprav je vinar denar porabil za promocijo in nič drugega.«

Za Gabrška in Brejca sta podpori za prestrukturiranje vinogradov in promocijo vina na tretjih trgih dobra ukrepa, težava pa je, ker ju tako zakompliciramo, da vinogradnike in vinarje odvračata. Če je ukrep promocije vina na tretjih trgih tako zapleten, da ga vinarji ne izkoristijo, bi morali na kmetijskem in finančnem ministrstvu ter v vinskem sektorju poiskati razloge in jih odpraviti, poudarja Brejc. »Izvoz je za slovenske vinarje nuja, izvozimo od pet do osem milijonov litrov vina na leto, kar je dobra desetina vsega vina,« dodajata.

Sta za kaznovanje tistih, ki poskušajo zlorabiti denar za promocijo vina na tretjih trgih, a opozarjata, da zaradi izjem ni treba še bolj pritisniti na ves vinski sektor in ga demotivirati. Pogrešata generično vinsko telo ali agencijo, ki bi v tujini skupaj z vinarji skrbela, da bi postalo slovensko vino bolj prepoznavno.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno 69

Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

AGROBIZ
Novice
Novice Zakaj država ščiti goljufive preprodajalce sadja in zelenjave? 14

Že vrsto let je zlorab slovenskega "državljanstva" največ pri jagodah, češnjah, breskvah in špargljih, ki so naprodaj na stojnicah ob...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Novice
Novice Žagarji in predelovalci lesa se utapljajo v naročilih 2

Da bi ujeli razvojni zaostanek, bi jim pomagale državne podpore, kakršne se obetajo škotskemu BSW za zagon največje žage na Gomilskem

AGROBIZ
Novice
Novice Mehiški kmetje krivijo Volkswagen za sušo 1

Volkswagen s posebnimi topovi razbija oblake, ki lahko prinesejo točo, da bi s tem zaščitil nove avtomobile, parkirane ob tovarni v...