Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Vlada Marjana Šarca je objavila poročilo o tem, kaj so naredili v prvih stotih dneh; povzemamo dosežke na področju kmetijstva
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.

Zakaj so podpore za promocijo vina neporabljene

Čas branja: 4 min
21.09.2017  19:58
Vinarji se podpori odpovedo, ker so Fursovi nadzori prestrogi
Zakaj so podpore za promocijo vina neporabljene
»Kaznovati je treba tiste, ki zlorabijo denar, ki so ga dobili za promocijo vina na tretjih trgih. A zaradi nekaj izjem ni treba še bolj pritisniti na ves vinski sektor in ga demotivirati,« opozarja Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije.

Obveščaj me o novih člankih:  

Pogledali smo, zakaj so slovenski vinarji v zadnjih treh letih izkoristili manj kot tretjino podpor za promocijo vina na tretjih trgih, medtem ko največje izvoznice vina iz EU počrpajo 85 odstotkov denarja za ta ukrep. Je nekaj narobe s tem ukrepom, vinarji ali kontrolorji, ki presojajo o upravičenih stroških in lahko zahtevajo vračilo že izplačane podpore?

Podpora za promocijo vina in podpora za prestrukturiranje (obnovo) vinogradov sta posebna ukrepa za vinski sektor, ki veljata v vseh članicah EU. Za oba ukrepa ima Slovenija v letih 2014–2018 na voljo 5,045 milijona evrov na leto. Večina denarja, 3,445 milijona evrov, je namenjena prestrukturiranju vinogradov, preostalih 1,6 milijona pa promociji vina, od tega milijon evrov in pol za promocijo vina na tretjih trgih (torej zunaj EU). Če vseh sredstev za promocijo vina ne razdelijo vinarjem, se neporabljen denar prišteje znesku za prestrukturiranje vinogradov, pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Koliko denarja bo za oba ukrepa na voljo v obdobju 2019–2023, še ni znano. Spomladi 2018 bo kmetijsko ministrstvo petletni podporni program poslalo evropski komisiji v potrditev. Zelo verjetno bo za prestrukturiranje vinogradov ostal podoben znesek, pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Vinogradniki črpajo ves denar za obnovo vinogradov ...

Najprej poglejmo, kako je s črpanjem podpor za prestrukturiranje vinogradov. Za to je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) v letih 2014–2016 izplačala 4,5 milijona evrov na leto. S tem denarjem so vinogradniki v teh treh letih obnovili 791 hektarjev vinogradov. Mimogrede: stroka pravi, da bi morali obnoviti 700 hektarjev vinogradov na leto.

Povprečna podpora je znašala 17.300 evrov na hektar. Za prestrukturiranje vinogradov v zahodni Sloveniji povrnejo do polovico priznanih stroškov, v vzhodni Sloveniji pa do 75 odstotkov priznanih stroškov. Ti znašajo od 24 tisoč do največ 41.500 evrov na hektar, odvisno od priprave tal in lege vinograda ter gostote sajenja trsov.

Neporabljeni dve tretjini denarja za promocijo vina

Podporo za promocijo vina na tretjih trgih pa lahko dobijo vinarji, ki na leto pridelajo vsaj 30 tisoč litrov vina (pri ekoloških je ta meja 15 tisoč litrov ekovina), in združenja pridelovalcev, ki skupaj pridelajo vsaj 75 tisoč litrov vina na leto. AKTRP jim sofinancira polovico upravičenih stroškov.

Sofinancirajo jim oglaševanje v medijih, tržno raziskavo in reklamno gradivo za prodor na trge tretjih držav, nastop na mednarodnih sejmih in drugih mednarodnih dogodkih, pa tudi organizacijo seminarjev za novinarje, uvoznike, strokovno javnost in kupce iz tretjih držav.

Za promocijo na tretjih trgih je bilo v obdobju 2009–2013 na razpolago od 0,8 do 1,1 milijona evrov na leto, AKTRP pa je izplačala povprečno po 780 tisoč evrov na leto.

V zadnjih treh letih so vinarji za ta ukrep izkoristili manj kot tretjino razpoložljivega denarja. »V obdobju 2014–2018 lahko za promocijo vina na tretjih trgih dobijo 1,5 milijona evrov na leto. AKTRP pa jim je leta 2014 izplačal 375 tisoč evrov, leto zatem 481 tisoč evrov, lani pa 370 tisoč evrov. Po prvih podatkih bo letos za ta ukrep izplačanih okoli pol milijona evrov nepovratnih sredstev, a vsi zahtevki še niso obdelani,« pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Vinarji naj bi vrnili 685 tisoč evrov

Dodajajo, da sta Furs in Urad za nadzor proračuna v obdobju 2010–2017 od vinarjev zahtevala, da vrnejo 685 tisoč evrov že izplačanih podpor za promocijo vina na tretjih trgih. Pri pregledu sta ugotovila več nepravilnosti. Vinarji so predložili neustrezne račune ali niso imeli dokazil o izvedenih aktivnostih. Napaka je bila tudi to, da so uveljavljali stroške na podlagi načrtovanih stroškov, in ne na podlagi izkazanih stroškov. Vračilo denarja so zahtevali tudi od vinarja, ki promocijskega gradiva ni izvozil na tiste trge, kot je napovedal, ali ko so ugotovili neustrezno izvedbo in avtorstvo tržnih raziskav ...

Strožji nadzor kot drugod v EU

Kaj je s tem ukrepom narobe, da vinarji izkoristijo le tretjino podpor za promocijo vina, smo vprašali Dušana Brejca, direktorja Vinske družbe Slovenije, ki zastopa vinske kleti, in Bruna Gaberška, koordinatorja dela Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije.

»S tem ukrepom ni nič narobe. Na papirju je enak povsod v EU, tudi v Italiji, Franciji, Avstriji in Španiji, kjer izkoristijo 85 odstotkov tega denarja ali več. Pri nas je težava z dodatnimi kontrolami Fursa, njihovo osebje je napake ugotovilo pri drugih stvareh kot drugod v EU, sledili so zahtevki za vračilo podpor,« pravi Gaberšek. Brejc dodaja: »Pred tremi leti, ko so se pojavile stroge kontrole Fursa, smo najeli tuje strokovnjake, da so slovenski ukrep in dodatne kontrole nad razdeljevanje in porabo podpor primerjali z drugimi evropskimi državami.

Fursova kontrola upravičenih stroškov je bila precej strožja kot drugje. Vse ukrepe pri nas presojajo skrajno birokratsko, ne pa po zdravi pameti. Zakaj vinar ne bi promocijskega gradiva za Srbijo, ki ga ni porabil, uporabili še na Hrvaškem? Zaradi jezikovnih razlik to ni najboljša rešitev, a sprejemljiva za na primer namizne kartončke, kjer ni veliko teksta. Furs je bil pri nadzoru pikolovski, tega ni štel med upravičene stroške, čeprav je vinar denar porabil za promocijo in nič drugega.«

Za Gabrška in Brejca sta podpori za prestrukturiranje vinogradov in promocijo vina na tretjih trgih dobra ukrepa, težava pa je, ker ju tako zakompliciramo, da vinogradnike in vinarje odvračata. Če je ukrep promocije vina na tretjih trgih tako zapleten, da ga vinarji ne izkoristijo, bi morali na kmetijskem in finančnem ministrstvu ter v vinskem sektorju poiskati razloge in jih odpraviti, poudarja Brejc. »Izvoz je za slovenske vinarje nuja, izvozimo od pet do osem milijonov litrov vina na leto, kar je dobra desetina vsega vina,« dodajata.

Sta za kaznovanje tistih, ki poskušajo zlorabiti denar za promocijo vina na tretjih trgih, a opozarjata, da zaradi izjem ni treba še bolj pritisniti na ves vinski sektor in ga demotivirati. Pogrešata generično vinsko telo ali agencijo, ki bi v tujini skupaj z vinarji skrbela, da bi postalo slovensko vino bolj prepoznavno.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem

Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma