Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Ekodar raste v ekološko blagovno znamko slovenskega mesa in jabolk

Čas branja: 2 min
28.09.2017  20:02
Prvih sedem let je obsegala le ekogovedino, širijo pa jo z ekološko jagnjetino in ekološkimi jabolki
Ekodar raste v ekološko blagovno znamko slovenskega mesa in jabolk
Sledljivost mesa do izvora – kmetije je naša prednost in eden od glavnih razlogov, da je Ekodar postal uspešna blagovna znamka. Ivo Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina

Obveščaj me o novih člankih:  

Kmetijska zadruga Šaleška dolina je največji distributer ekološkega govejega mesa pri nas. Od leta 2010 ga trži pod blagovno znamko Ekodar. Ponudbo širi z ekomes­ninami in ekojagnjetino, najprej pa z ekosalamo z orehi in čilijem. V načrtu so tudi ekojajca. »Sledljivost mesa do izvora – kmetije je naša prednost in eden od glavnih razlogov, da je Ekodar postal uspešna blagovna znamka,« pravi Ivo Drev, direktor šaleške zadruge.

Ko so začenjali z Ekodarom, so bili ena prvih zadrug, ki so razmišljale o svoji blagovni znamki, saj večina zadrug ostaja pri odkupu in prodaji živine, mleka in pridelkov ter trgovini s kmetijskim repromaterialom.

Izziv: prodaja ekogoveda po ceni za konvencionalno

V šaleški zadrugi pa so iskali dodaten vir prihodkov. Spraševali so se, kako bi dvignili vrednost mesa s hribovskih kmetij, da bi te lahko obstale in razvijale živinorejo še vrsto let. Čeprav takrat še niso imele ekocertifikata, so te kmetije delovale po ekoloških standardih – živina je bila na paši, krmili so jo s senom. A ker nihče ni odkupoval ekoživine, so rejci tako rekoč ekološko govedo prodajali po cenah za konvencionalno živino.

V odkupu in trženju ekomesa je šaleška zadruga našla svojo tržno nišo. Rejcem je ponudila zagotovljen odkup in za 10 odstotkov višjo ceno ter jih usmerjala v certificiranje za ekološko pridelavo. Da so njihovo meso lahko primerno tržili, so oblikovali blagovno znamko ekološkega govejega mesa Ekodar. »Zagotavlja kakovostno, sledljivo in varno ekohrano,« razlaga Drev.

Sledljivost do izvora mesa

Naredili so še korak dlje in kupcem omogočili, da lahko za vsak kos preverijo izvor – rejca živali. »Sledljivost do izvora mesa zagotavljamo še danes in mislim, da je to edini pravi pristop. Pomagala nam je, da se je blagovna znamka Ekodar uveljavila na trgu. Globalizacija je pripeljala tako daleč, da bo jutri uspešno prodajal tisti, ki bo ponujal sledljivost,« meni Drev.

Z Ekodarom letos do prvega milijona

Ekološko živino odkupujejo od več kot 80 ekokmetij iz Savinjske in Šaleške doline. Povečujejo letni odkup in količino ekomesa, dodali so tudi ekomesnine. Zadruga pomaga rejcem – vsi že imajo ekocertifikat – izboljšati rejo, s tem pa se dviguje tudi kakovost mesa. Rejce usmerjajo tudi v izboljševanje genetike. Meso in mesnine Ekodar prodajajo v zadružnih trgovinah, po spletu in v trgovskih verigah.

Več kot 60 odstotkov ekomesa prodajo javnim ustanovam, zlasti šolam in vrtcem. Zanje so razvili ekogovejo hrenovko, ki jo delajo brez konzervansov in samo po naročilu, ker je rok trajanja krajši. V vrtcih in šolah se je dobro prijela, pravi Drev. Goveje meso tudi zorijo, z njim pa bi radi prodrli v vrhunske restavracije. Imajo ga že v Garden villageu na Bledu. Lani jim je goveje meso Ekodar prineslo 700 tisoč evrov prihodkov, letos pričakujejo prvi milijon.

Sadijo ekojabolka

Blagovna znamka Ekodar se širi tudi na ekološka jabolka. Letos in prihodnje leto bodo zasadili sedem hektarjev ekoloških jablan. Že lani so napovedali tudi ekološka jajca Ekodar, a je s trženjem ekogovedine toliko dela, da jajc še ni na trgu.

Prihaja tudi ekološka jagnjetina

Prva novost pod znamko Ekodar pa bo ekološka jagnjetina, ki se je lotevajo skupaj s Kmetijsko zadrugo Laško. »Ta bo odkupovala ekološke jagenjčke, meso pa bo naša zadruga distribuirala do kupcev,« razlaga Drev. Jagnjetina bo naprodaj kmalu, sprva le vsak konec meseca. Pred koncem leta napovedujejo še eno novost. »Z ekološkim mesarstvom Lečnik s Koroškega bomo dali na trg ekološko salamo z orehi in čilijem, prihodnje leto pa verjetno še s tartufi. To bomo ponujali tudi za darila,« še napoveduje Ivo Drev. Šaleška zadruga je z ekološko znamko Ekodar leta 2014 postala četrta najbolj inovativna zadruga v EU.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.